Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2014

Povsod, kjer prebiva človek, se razkriva ta neukrotljivi duh uprizarjanja.

Pod drevesi v majcenih vaseh in na tehnološko vrhunsko opremljenih odrih v svetovnih metropolah; na hodnikih šol, na poljih in v svetiščih; v najrevnejših predelih, na mestnih trgih, v zbirališčih lokalnih skupnosti in kleteh po mestih; povsod se ljudje zbiramo, da bi se združili v mimobežnih gledaliških svetovih, ki jih ustvarjamo, in v živo, s telesom, dihom, glasom, izrazili človeško zapletenost, našo raznolikost, našo ranljivost.

Zbiramo se, da bi jokali in da bi se spominjali; da bi se smejali in da bi premišljevali; da bi se učili, potrjevali in mislili. Da bi se čudili tehnični veščini in da bi utelešali bogove. Da bi skupaj zadihali v zmožnosti doživljanja lepote, sočutja in pošastnosti. Prihajamo, da bi se okrepili in si povrnili moč; da bi proslavili bogastvo kulturne raznolikosti, da bi porušili meje, ki nas delijo.

Povsod, kjer prebiva človek, se razkriva ta neukrotljivi duh uprizarjanja.

Rojen je iz skupnosti, nosi maske in preobleke raznoterih tradicij, daje trdnost našim jezikom, ritmom in kretnjam in očiščuje prostore med nami.

In mi, umetniki, ki ustvarjamo pod vplivom tega starodavnega duha, ga prepuščamo skozi naša srca, zamisli in telesa, da bi tako lahko razkrili svoje resničnosti v vseh njihovih običajnostih in svetlikajočih se, vabljivih skrivnostnostih.

Toda kaj je tisto, kar čutimo, da bi morali razkrivati v času, ko si na milijone ljudi prizadeva za preživetje, ko trpijo pod zatiralskimi režimi in v plenilskem kapitalizmu, ko ljudje bežijo pred spopadi in stiskami; v dobi, ko v našo zasebnost vdirajo tajne službe in naše besede cenzurirajo vsiljive vlade; v dobi uničevanja gozdov, zastrupljanja oceanov, izginjanja živalskih vrst ...

Ali je v svetu neenakomerno razporejenih moči, v katerem nas skušajo različne hegemonistične ureditve prepričati, da je en narod, ena rasa, en spol, ena spolna izbira, ena religija, ena ideologija in en kulturni okvir vreden več kot vsi drugi, sploh še utemeljeno vztrajati na tem, da bi morala biti umetnost izvzeta iz družbenih prizadevanj?

Ali umetniki iz aren in z odrov pristajamo na uničujoče zahteve trga ali pa se zavedamo moči, ki jo imamo in s katero bi lahko očistili srca in duše naše družbe, okoli sebe zbrali ljudi, navdihovali, očarali in širili informacije ter ustvarili svet upanja in odkritosrčnega sodelovanja?

(Prevedli: Eva Kraš in Tatjana Ažman)

***
Biografski podatki o avtorju

Brett Bailey je južnoafriški dramatik, oblikovalec, režiser, avtor instalacij in umetniški direktor gledališča THIRD WORLD BUNFIGHT. Ustvarjal je v Južnoafriški republiki, Zimbabveju, Ugandi, na Haitiju, v Demokratični republiki Kongo, v Združenem kraljestvu in v Evropi. V svojih dramskih delih preizprašuje predvsem dinamiko postkolonialnega sveta. S svojimi predstavami je gostoval po vsej Evropi, v Avstraliji in Afriki in prejel več nagrad, med njimi zlato medaljo za oblikovanje na Praškem kvadrienalu (2007). Leta 2011 je bil predsednik žirije Praškega kvadrienala, marca 2013 pa je sodeloval v žiriji tekmovanja Music Theatre Now Mednarodnega gledališkega inštituta. Režiral je otvoritveni dogodek Svetovnega srečanja umetnosti in kulture (World Summit on Arts and Culture) v Johannesburgu (2009) ter otvoritvene dogodke Mednarodnega festivala umetnosti (International Festival of the Arts) v Harareju v letih 2006–2009. Od leta 2008 do 2011 je bil kurator edinega južnoafriškega javnega umetniškega festivala Infecting the City v Cape Townu. Je avtor poslanice Mednarodnega gledališkega inštituta ob mednarodnem dnevu gledališča leta 2014.

***
Nosilec dogodkov ob svetovnem dnevu gledališča je Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute ITI World Organization for the Performing Arts), glavni partner za področje uprizoritvenih umetnosti pri Unescu.

Svetovni dan gledališča obeležujemo po vsem svetu že od leta 1962. Na ta dan obkroži svet mednarodna poslanica, ki jo v ta namen spiše izbrana gledališka ustvarjalka ali ustvarjalec. Med temi imeni so bili do sedaj: Jean Cocteau (1962), Arthur Miller (1963), Peter Brook (1969 in 1988), Vaclav Havel (1994), Rober Lepage (2008), John Malkovich (2012) in mnogi drugi avtorji z vseh kontinentov.

Poleg mednarodne poslanice, ki jo v mnogih državah prebirajo na posebnih dogodkih ali pred predstavami, pa v mnogih državah svetovni dan gledališča obeležujejo tudi z nacionalnimi poslanicami.

Mednarodni gledališki inštitut (ITI) je mednarodna nevladna organizacija, ki jo je leta 1948 v Pragi ustanovil UNESCO ob sodelovanju mednarodne gledališke skupnosti. ITI je svetovna mreža, katere cilj je promocija mednarodnih izmenjav znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, namen pa skrb za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti, krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja, opozarjanje na pomen spoštovanja človekovih pravic, kulturne raznolikosti, spodbujanje izobraževanja ter ne nazadnje tudi razvijanje kreativnega sodelovanja med vsemi ustvarjalci na področju uprizoritvenih umetnosti.

ITI se naslanja na strukturo regionalnih birojev, nacionalnih središč in pridruženih članov, dejavnosti komitejev in delovnih skupin, na delo v okviru izvršnega sveta in izvršnega odbora, na dejavnosti generalnega sekretariata s sedežem pri Unescu v Parizu, predvsem pa na aktivno sodelovanje vsakega posameznega člana mreže v skoraj sto nacionalnih središčih povsod po svetu.

ITI je na področju uprizoritvenih umetnosti že desetletja navzoč s številnimi dejavnostmi (festivali, publikacije, delavnice, seminarji, okrogle mize, razstave itd.), predvsem pa je znan kot nosilec obeleževanja svetovnega dneva gledališča (27. marec) in mednarodnega dneva plesa (29. april), saj jima pozornost posveča vsa gledališka javnost. Ob tej priložnosti napišejo poslanice priznani ustvarjalci s svetovnega gledališkega in plesnega prizorišča.

Slovenski center ITI ponovno deluje od leta 2008 dalje pod okriljem Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Več o ITI Worldwide: www.iti-worldwide.org