Včasih se zdi, da bi bilo življenje mnogo lažje, če bi se znali pogovarjati in ne samo govoriti, in še posebej, če bi znali bolje poslušati in tudi slišati. Oboje pa je predpogoj za medsebojno razumevanje, tudi ali predvsem izven lastnega dosega. Sicer pa je igrana radiofonija seveda fikcija. S svojim intimnim predznakom, saj ima poslušalec občutek, da jo posluša sam, in velikem dometom v radijskem etru in na spletu, pa postaja del nevidne kolektivne izkušnje. Zato je tako pomembno vprašanje, kakšne teme odpirajo radijske igre in zdi se, da so najmočnejše v osebnih nagovorih. Ko zazveni človeški glas in v posamezniku spodbudi procese temeljnih razmislekov. Ta, osvobojen vsega konkretnega in vizualnega, se namreč toliko lažje osredotoči zgolj na slišano. Tudi v tem tednu.
Kresna noč vélikega barda drugič
Ponedeljkov termin radijske igre na Arsu je tokrat zasedel prvi del Shakespearove komedije Sen kresne noči. Kljub naslovu te komedije, pa je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. predstavljalo tradicionalno primeren čas za poroko. Odvija se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearovi Angliji strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda "pomočjo" nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka/Pucka), spremenijo in "spregledajo".
Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri čemer je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespeara domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebej v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko je načrt "zmešnjav" nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začel nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu pa se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer.
Igro iz leta 1958 je zrežiral Mirč Kragelj, v osrednjih vlogah pa – Boris Kralj, Andrej Kurent, Majda Potokar in Duša Počkaj.
Povest davnih dedov za mesec, ko Slovenija obeležuje dan državnosti
Junijske četrtke na Arsu je v terminu radijske igre zasedla nadaljevanka v štirih delih Pod svobodnim soncem priredba istoimenskega romana Frana Saleškega Finžgarja.
Igra iz leta 2004 je nastala po enem najbolj branih in popularnih romanov na Slovenskem. Finžgarjevo delo je za radio priredil Jože Vozny, zrežiral pa Igor Likar. V vlogi Iztoka Marko Mandić, v vlogi Irene pa Pia Zemljič.
Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.
Spored radijskih iger od 23. do 29. junija:
Ponedeljek, 23. junij
Radijska igra 22.05 (Ars) – William Shakespeare: Sen kresne noči – 2. del (ljubezenska komedija)
Torek, 24. junij
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Zaradi neposrednega prenosa državne proslave na predvečer Dneva državnosti radijska igra odpade
Četrtek, 26. junij
Radijska igra 22.05 (Ars) – Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 4. del (drama)
Sobota, 28. junij
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – A. P. Čehov, Simon Dobravec: Snubitev (komedija)
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Ivan Cankar, Aleš Jan: HLPC (satira)
Nedelja, 29. junij
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Tone Seliškar, Vlasta Lah: Bratovščina sinjega galeba (pravljica 9+)