- Seminar sodobnih scenskih umetnosti
Ponedeljek, 10.5. 2010 ob 19.00, Cankarjev dom, M3/M4
Stefan Jonsson: Oris demokracije: razmišljanja o razmerju med umetnostjo in politiko
Stefan Jonsson je izredni profesor za narodnostne študije na Univerzi v Linköpingu na Švedskem. Doktoriral je leta 1997 iz literature na Univerzi Duke v ZDA. Njegova zadnja knjiga nosi naslov A Brief History of the Masses: Three revolutions, izdala pa jo je Columbia University Press leta 2008. Je tudi književni kritik pri vodilnem švedskem časopisu Dagens Nyheter, pisal pa je tudi za številne švedske in mednarodne revije in zbornike, kot so Ord&Bild, Lettre International, New Left Review, boundary 2, New German Critique, Representations, Humboldt in Art Forum.
- Festival UKREP – reflektivna dramaturgija
Petek, 14.5.2010 ob 12.00 v Plesnem Teatru Ljubljana
Smo že tu? Predstavitev knjige z Jeroenom Peetersom, Janezom Janšo in Lejo Jurišič
Kako koreografinja Meg Stuart ustvarja svoje delo? V knjigi Are we here yet? Jeroen Peeters vstopi v dialog s Stuartovo in nekaterimi (nekdanjimi) sodelavci skupine Damaged Goods, da bi razmislil o njihovi praksi. Poleg očrta genealogij in sodelovanj knjiga nudi tudi obravnavo vprašanj ustvarjanja in izvajanja, improvizacije in dramaturgije. Vsebuje eseje in vizualne prispevke, priročnik z vajami Stuartove in izbor dokumentov ter tekstov predstav. Na predstavitvi knjige so Jeroen Peeters, Janez Janša in Leja Jurišič razpravljali o delu z Meg Stuart s poudarkom na dramaturgiji in jeziku ustvarjanja.
- Nova številka revije Maska
Procesi dela in sodelovanja v sodobnih scenskih umetnostih
Nova številka Maske je zasnovana kot skupna izdaja z revijo Amfiteater.
foto Marcandrea
Osredotočena bo na razprave o procesih dela in sodelovanja, ki so se v zadnjih desetletjih obudile v sodobnih scenskih umetnostih. Danes gledališče in ples v skupnostnih postopkih iz šestdesetih letih sicer prepoznavata določeno historično ozadje, a obenem zahtevata jasno artikuliranje razlike med različnimi 'odprtimi' postopki ustvarjanja umetniškega dela. Spremenjene kulturne in politične okoliščine, razočaranje nad skupnostnimi oblikami, ki so se artikulirale konec 20. stoletja, vplivajo na kritično refleksijo obstoječih načinov sodelovanja, obenem pa zahtevajo razmislek o možnostih novih načinov dela in procesov sodelovanja. Gledališki in plesni eksperiment, laboratorij, raziskava, delo v nastajanju, so različna poimenovanja za postopke sodelovanja in procese dela, ki namesto končnega umetniškega dela v ospredje postavijo proces nastajanja samega dela, s tem pa tudi temeljno spremenijo in premestijo vlogo gledališke in plesne publike. Z uvedbo drugačnih procesov sodelovanja se že v drugi polovici 20. stoletja poudari odprta in konceptualna strukturo scenskega dogodka, procesi sodelovanja pa pričnejo oblikovati postopke predstavljanja in uprizarjanja ter vplivati na formo posredovanosti scenskega dogodka, na kar še posebej vpliva uporaba drugih medijskih formatov (videa, filma, montaže ipd.) Procesi dela in sodelovanja pa postanejo danes izredno aktualni še posebej, če jih postavimo v luči do sprememb imaterialnega in kreativnega dela, interdisciplinarnosti in večžanrskosti sodobnega gledališkega in plesnega dogodka, razmerja do novih tehnologij in znanosti, ter premislekov do medijske posredovanosti dogodka.