Eno glavnih vprašanj, ki si jih zastavljajo v predstavi, je, kdo sem jaz, je na novinarski konferenci povedal režiser predstave in avtor priredbe Matteo Spiazzi, ki je v LGMB režiral že uspešnico Ostržek.

Predstava je namenjena starejšim od 12 let, prvenstveno najstnikom, ki si pogosto zastavljajo takšna vprašanja. "Včasih je nemogoče odgovoriti na to vprašanje, ker se spreminjamo," je dejal režiser.

Zgodba je s pomočjo papirnatih lutk in senčnega gledališča odigrana na mizi v knjižnici, ki je obložena s knjigami. "Liki prihajajo iz knjig, od koder prihaja tudi domišljija. To je neke vrste poklon knjigam in njihovim avtorjem, ki svojo domišljijo spravljajo v knjige," je še povedal Spiazzi.

Predstava je brez izgovorjenih besed, kar je besedila, je napisano v knjigah ali napisih, ki so projicirani na oder. "Uporabljamo jezik knjig," je povedal režiser.

Lutke in drugi pripomočki v predstavi so papirnati ali iz kartona, kar nakazuje na knjige. Avtorica likovne podobe Darka Erdelji, ki je na nedavnem bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejela nagrado za likovno podobo za predstavo Alma, je povedala, da je izziv delati s takšnimi materiali, saj so zelo krhki in jih je zato treba predhodno primerno obdelati.

Z režiserjem sta se odločila, da se zgledujeta po viktorijanskem obdobju. "Oba imava rada stare knjige, stare fotografije, starine, neke druge čase in našla sem viktorijanske izrezane slike iz papirja, s katerimi so se včasih igrali otroci," je povedala.

Igralca Miha Bezeljak in Gregor Prah se na začetku predstave pojavita v dramski vlogi, a se nato zelo hitro umakneta v ozadje in sta animatorja. "Zelo simpatično je spremljati Alico v tej podobi, ko se pojavlja na res najrazličnejše načine. Lepo je, kako najti znotraj starih knjig možnosti za različne verzije utelešanja," je povedal Prah.

Po besedah Bezeljaka je ključen soigralec glasba, ki je v odsotnosti izgovorjenih besed pomemben dejavnik ustvarjanja vzdušja predstave, podobno kot v nemih filmih.

Zgodba sledi osnovni zgodbi Alice v čudežni deželi angleškega pisatelja Lewisa Carrolla, ki je bila prvič objavljena novembra 1865. "Najbolj popolna verzija zgodbe o Alici v čudežni deželi je vsekakor v knjigi. V lutkovni predstavi želimo med drugim doseči tudi Aličin notranji svet. Želimo odpreti nekaj, kar je sicer v knjigi, a morda ni tako vidno kot v predstavi," je povedal Spiazzi. Alica v čudežni deželi ga je navdušila, ker je "včasih skoraj bolj resnična kot resničnost".

To je prva premiera v novi sezoni LGM v domači hiši, sta bili pa že dve premierni uprizoritvi drugod. V soboto je bila na mednarodnem lutkovnem festivalu v mestu Charleville-Mezières v Franciji prvič javno odigrana slovenska verzija koprodukcijske predstave Tok, Tok, Tok v izvedbi mariborske igralke Barbare Jamšek in glasbenika Urbana Kolariča. Predstavo je režirala Mateja Bizjak Petit, na oder LGMB pa prihaja v oktobru.

V nedeljo je bila v Dvorani Union v okviru Festivala Maribor premiera glasbene igre Zvezda in srce, ki sta jo na stihe Milana Jesiha ustvarila Nana Forte in Jure Ivanušič. V njej nastopata igralki LGMB Metka Jurc in Urša Kavčič.