Baletna predstava je premiero v mariborski umetniški hiši doživela že leta 2012, v naslovnih vlogah pa se bosta predstavila Catarina de Meneses in Ionut Dinita. Glasbo za balet na temo Romea in Julije je leta 1934 Gledališče Kirov v tedanjem Leningradu naročilo Sergeju Prokofjevu. Ker je ta Rusijo zapustil leta 1914 in nadaljeval kariero kot skladatelj in pianist v zahodni Evropi in ZDA, je v zgodbi oziroma baletu o Romeu in Juliji videl priložnost za obnovitev odnosov s svojo domovino.
Prokofjev je napisal zelo natančno partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. Vodstvo baleta Kirov je dvomilo, da je v baletu mogoče prikazati take psihološke nianse, zato je leta 1935 projekt opustilo. Skladatelj se je nato obrnil na moskovski Bolšoj, vendar so že na predstavitvi glasbe, ki jo je skladatelj sam igral na klavir, sklenili, da je ta pretežka in "neplesna". Na koncu je balet praizvedbo doživel 30. decembra 1938 v Brnu na Češkoslovaškem v koreografiji Iva Vane Psote. Zaradi uspeha prve izvedbe je balet Kirov Romea in Julijo nato le izvedel 11. januarja 1940 v koreografiji Leonida Lavrovskega.
Kot poudarjajo v SNG Maribor, koreografski koncept Valentine Turcu baleta Romeo in Julija, ki je izjemno dramatičen neoklasični balet, ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.
Valentina Turcu je izčiščeni koreografiji vdihnila osebno noto. Poglobljeno je izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije. Nasproti zelo intimnim prizorom je postavila dinamične ansambelske scene, dvoboje pred razjarjeno množico, profil mogočne družine Capuletov, ki jo sam Prokofjev monumentalno izriše v ekspresivnem plesu vitezov.
Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom, prizorom sabljanja, šarmantni lahkotnosti in srčnosti Mercutia ter grobosti in determiniranosti demoničnega Tybalta ter ne nazadnje tudi smrti obeh likov, ki predstavljata izjemno intenzivni moment predstave, so še dodali v SNG Maribor.
Dogodek nastaja v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in Zavoda za turizem Maribor pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor. V primeru slabega vremena je rezervni termin naslednji dan, 7. septembra.
Z Baletom pod zvezdami mariborska umetniška hiša nadaljuje tradicijo prirejanja dogodkov na prostem, ki jo je pred leti začela Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Na letošnji so 8. junija pripravili bogat izbor glasbenih točk iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Kneginja čardaša, Tosca in Lucia di Lammermoor.