Leo Lionni je prvi ilustrator, ki je za osnovno tehniko uporabljal kolaž. Navdih za slikanico Little Blue and Little Yellow, ki je izšla leta 1959, je dobil ob improvizaciji za zabavo svojih dveh vnukov na železniški postaji. Ob premieri predstave v LGM bo pri Založbi Miš izšel tudi prvi slovenski prevod omenjene slikanice, ki jo je prevedla direktorica LGM Mojca Redjko.

Za slikanico sta značilna abstraktnost in skopost besedila. "Ta abstraktnost je tako privlačna in tako mamljiva, da človeka kar potegne, saj pušča veliko svobode pri interpretaciji, predvsem otrokom. Manjši kot so otroci, bolj jim je ta abstraktnost blizu. Sami dodajajo značaj enemu in drugemu," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Redjko.

Zgodba govori o dveh najboljših prijateljih modrem in rumenem, ki s prijateljskim objemom postaneta zelena. "Zelo malo je besedila, le nekaj povedi, ki samo zarisujejo, kot da bi skicirale zgodbo. V tej skicirani zgodbi se pod ali med besedilom začne rojevati poplava čustev, razpoloženjskih stanj, izrisujejo se odnosi in prav to je glavni razlog, da se mi je zdelo, da bi ta predloga lahko bila odlično izhodišče za lutkovno predstavo," je še povedala.

Ker v zgodbi nastopata le dva barvna madeža, ne gre za klasično lutkovno predstavo temveč predstavo gledališča predmetov. Pod režijo in avtorstvo likovne podobe se je podpisal sicer predvsem dramski režiser Miha Golob, za katerega je to prvi poskus v lutkovnem gledališču. Med drugim ga je pritegnila enostavnost besedilne predloge. "Res je, da je zgodba napisana v sedmih stavkih, hkrati pa nosi v sebi vso dramaturgijo neke težje Shakespearove drame," je povedal.

Predstava gledalcem skozi dinamično igro barv zastavlja veliko pomembnih vprašanj o prijateljstvu, bližini, identiteti, videzu in vsebini. "Predstava poskuša biti naivna, seveda v pozitivnem smislu vedoželjnega, tako kot je otrok željan vedeti," je dejal Golob.

V tej smeri je delal tudi avtor glasbe Vasko Atanasovski. Edina igralca na odru sta Miha Bezeljak in Anže Zevnik.