"Ta sezona izrazito povezuje predstave, kjer so živali naslovni junaki ali pa nastopajo v zgodbah kot bistveni akterji. Še v poeziji Berte Bojetu, ki je avtorica besedil prve premiere, so ptice pomemben lik, ki navdihuje tudi avtorja likovne podobe in režiserja Silvana Omerzuja," je pojasnila direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.
Besede iz hiše Karlstein pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Lutkovna postavitev, namenjena odraslim in mladini, nastaja po pesniški zbirki v Mariboru rojene književnice Berte Bojetu, ki je umrla pred 20 leti. Njena poezija je po besedah Katarine Klančnik Kocutar polna motivov in simbolov, povezanih z zgodovino stavbe, v kateri danes deluje lutkovno gledališče.
Sledila bo mariborska premiera predstave Platnomer - Povest konja po motivih istoimenske novele Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Bufeto, Cankarjevim domom in Društvom Celinka. V Ljubljani je bila premiera aprila, zdaj pa bo na ogled še mariborskemu občinstvu.
Z Zavodom Bufeto pripravljajo tudi uprizoritev Rdeče kapice v režiji Yulie Roschina, ki jo na novo piše Jera Ivanc. Novembra bo na vrsti premiera Bele kamele, ki je ena redkih lutkovnih predstav, ki so nastale po resničnih dogodkih. Zgodbo o zavrženi kameli v Mongoliji, ki je bila upodobljena v dokumentarnem filmu, bo režirala Nika Bezeljak.
Januarja v LGM napovedujejo premiero Snežne kraljice Hansa Christiana Andersena v režiji Tina Grabnarja s poudarkom na zvočni podobi, marca pa bodo z režiserko Matejo Kokol postavili na oder priljubljeno slikanico Polž na potepu na kitovem repu Julie Donaldson.
Za zaključek sezone so izbrali delo Svetlane Makarovič, ki v zadnjih 17 letih ni bila prisotna na mariborskem lutkovnem odru. Uprizorili bodo zgodbico Ščeper in Mba v režiji Eke Vogelnik.
"Vsak naslov je izbran z mislijo na starostno stopnjo gledalcev, z mislijo na vključevanje slovenskih in tujih avtorjev. Na delež predstav manjšega formata in predstave za veliki oder. Nekaj predstav nakazuje bolj tradicionalne avtorske pristope, pri nekaterih si obetamo raziskovanje lutkovnega medija. Razpiranje pahljače različnosti in omogočanje različnih poetik, ki bodo naslavljale gledalce od najmlajših do najstarejših," je pristop k oblikovanju repertoarja pojasnila direktorica.
Nadaljevali bodo tudi s ponovitvami uspešnih predstav iz preteklih let in izobraževalnim programom, s katerim želijo javnosti med drugim pokazati, koliko truda je vloženega v pripravo kakovostne lutkovne predstave. Še pred pričetkom nove sezone bodo avgusta ponovno priredili mednarodni festival na prostem Poletni lutkovni pristan, septembra pa bo ponovno čas za Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Od lani imajo v upravljanju tudi sosednjo Minoritsko cerkev, ki jo ponujajo v uporabo drugim kulturnim ustvarjalcem. Po besedah direktorice vlada zanjo zelo veliko zanimanja, zato je letos že polno zasedena s koncerti zborovske ali komorne glasbe ter razstavami. Želi si, da bi jim v prihodnje uspelo napolniti tudi zunanji avditorij LGM, ki je zaenkrat v uporabi le v času Festivala Lent in Poletnega lutkovnega pristana. V teku so pogovori, da bi tam letos gostili letni kino.