Za začetek festivalskega obeleževanja 50-letnice z geslom Pol stoletja lutkovne mladosti so izbrali 28. november, ker je to dan prve premiere po uradni profesionalizaciji gledališča. Za začetek prve poklicne sezone namreč velja 28. november leta 1974, ko je bila prvič uprizorjena predstava Leteča krava režiserja in likovnega snovalca Bojana Čebulja, ki je bil tudi prvi direktor LGM.
Do 3. decembra, ko je vsako leto Ta veseli dan kulture, se bo v gledališču zvrstilo 12 predstav. "Na program smo želeli umestiti predvsem predstave avtorjev, ki so v zadnjih desetletjih pri nas največ ustvarjali, da smo skozi nabor zajeli to, kar se nam zdi, da nas najbolje predstavlja," je na današnji novinarski konferenci povedala Klančnik Kocutar.
Iz ekoloških in praktičnih razlogov se niso odločili za izdajo jubilejne monografije, temveč so celotno zgodovino gledališča zbrali na spletni strani, kjer jo lahko tudi sproti dopolnjujejo.
V knjižni obliki so v sodelovanju z Založbo Pivec izdali Zgodbe izpod mize, ilustrirano knjigo za otroke s priročnikom o zanimivostih iz sveta lutk in njihovi izdelavi avtoric Maše Ogrizek in Darke Erdelji. "To je poklon lutkarstvu na splošno, obenem pa ima tudi uporabno vrednost," je povedala slednja.
Knjigo bodo javnosti predstavili 29. novembra v Sodnem stolpu, dan kasneje pa bodo v preddverju LGM odprli delavnico mojstra Jezovška, ki bo del stalne postavitve Lutkovnega muzeja. Kot je pojasnila direktorica, se želijo s tem pokloniti lutkovnemu mojstru Antonu Jezovšku. Ta je imel delavnico na Slomškovem trgu, po njegovi smrti pa je njegov sin daroval pohištvo, orodje in drugo opremo LGM.
V razstavišču v kleti Minoritske cerkve je od oktobra na ogled razstava Zverinice v slikah in lutkah, ki so jo pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM), in prikazuje živali, ujete v umetniška dela in lutke. Poimenovanje se nanaša na njihovo televizijsko uspešnico Zverinice iz Rezije v režiji Tineta Varla in Marjana Cigliča ter v likovni podobi Brede Varl iz 70-ih let prejšnjega stoletja.
Na 50-letnico že nekaj mesecev opominja prostorska intervencija na oknih gledališča, imenovana Marogice. Avtorici Manica Musil in Teja Lozar sta jo pripravili z otroki mariborskih šol in vrtcev ter se nanaša na največkrat uprizarjano predstavo LGM Žogica Marogica, ki jo je leta 1994 režiral Tine Varl.
Del jubilejnega programa je tudi nova svetlobna instalacija Gašperja Bohinca v Minoritski cerkvi z naslovom Fragmenti prostora, ki bo premierno prikazana 28. novembra. Med zadnjimi dogodki v okviru 50-letnice LGM bo odprtje razstave v Trafiki ob Mestnem parku, na kateri bodo predstavili, kako so se skozi zgodovino spreminjali logotipi te lutkovne ustanove.
Lutkovno gledališče Maribor je bilo kot drugo profesionalno lutkovno gledališče v Sloveniji ustanovljeno 8. decembra 1973 z združitvijo dveh ljubiteljskih lutkovnih gledališč v mestu - Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje. Skupno ima v svojem arhivu okoli 240 lutkovnih predstav.
Gledališče je delovalo v prvem nadstropju zgradbe Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, jeseni 2010 pa se je preselilo v prenovljeno stavbo minoritskega samostana na Lentu.