"Živimo v času, v katerem so nas razočarali vsi, ki nam ponujajo resnice, tako politiki in bankirji kot cerkveni dostojanstveniki. Edino, kar je avtentično, so muzejski predmeti, ki jim njihove resnice ne more vzeti nihče. In umetniškemu doživetju ne more vzeti resnice nihče," je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren.

Tema letošnje sezone Lutkovnega gledališča Maribor je istovetnost ali identiteta, pri čemer preizprašujejo tudi identiteto Maribora. Zato je bilo sodelovanje z muzejem logična posledica. "Nismo skušali iskati objektivne interpretacije, ampak se nam je zdelo, da bi si kot gledališče, ki ustvarja umetniške nagovore, lahko privoščili umetniško interpretacijo preteklosti tega mesta. Po preteklosti smo brskali predvsem zato, da bi prikazali na odru to živahno strukturo, življenje. In to tisto vsakdanje življenje in ne velike dogodke, o katerih se učimo v učbenikih," je pojasnila direktorica lutkovnega gledališča (LGM) Mojca Redjko.

Za umestitev predstave v muzejsko skladišče pohištva, ki se nahaja v nekdanji kinodvorani Partizan, so se odločili, ker predmeti v njem niso postavljeni v njihove primarne funkcije, "ampak tukaj pripovedujejo nove zgodbe". "Predmet je pričevalec preteklosti, hkrati pa je tudi scenografija, nosilec neke estetike," je dodala Redjko.

Režiser in avtor glasbe Matija Solce iz MCLU Koper, ki je z LGM v preteklosti že sodeloval v zelo uspešni predstavi Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., si je predstavo zamislil kot izkustven dogodek za gledalce, v katerem sta zelo pomembna tudi ritem in glasba. Lutke, ki so večinoma prstne in ročne, so po njegovih besedah drugotnega pomena, saj se morajo igralci mnogo več ukvarjati s prostorom, predmeti in občinstvom.

Predstava, ki je poklon Mariboru ob 850-letnici prve pisne omembe gradu na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime, po besedah dramaturginje Katarine Klančnik Kocutar skozi niz zgodovinskih zgodb "kolobari" po prostoru in času od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Posledično je temu prilagojen tudi jezik. "S pomočjo časoskopa lahko skočimo naravnost v vrtinec resničnih prigod mestnih prebivalcev številnih stoletij," napovedujejo v gledališču.

Igralci so Miha Bezeljak, Danilo Trstenjak, Elena Volpi in Miljenko Knezoci, scenografka pa Sara Evelyn Brown. Predstava se dopolnjuje s kulturno vzgojnim programom Muzejnica, ki ga izvajajo sodelavci pokrajinskega muzeja.