Začetki gledališke dejavnosti na prostoru, kjer gledališče deluje še danes, segajo v leto 1903, ko je bil po načrtih Angela Molinarja zgrajen društveni dom. Pobudnik in glavni investitor gradnje je bilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov.
Z izgradnjo dvorane se je začelo na Spodnjem trgu vsestransko kulturno življenje. Prva igra, uprizorjena v novi dvorani, je bila Mlini pod zemljo, v kateri so nastopali le moški, saj tedaj ženske še niso smele igrati. Gledališko kulturno društvo je v svoji zgodovini delovalo pod različnimi imeni, ime Loški oder Škofja Loka pa nosi od leta 1974.
Kot je povedal predsednik Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka Matej Čujovič, se je v 120 letih delovanja zgodilo marsikaj, vendar je bila v tem prostoru vedno prisotna gledališča dejavnost. Tako je bilo celo v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno, ko so se tam odvijali varietejski nastopi za nemške vojake.
"Gledališče je delovalo v treh različni državah, preživelo dve svetovni vojni in dve epidemiji. Vmes so mu očitali tudi politično delovanje in z dekretom za nekaj časa prepovedali delovanje društva," je zgodovino gledališča povzel Čujovič in pojasnil, da bodo predvidoma do konca leta izdali brošuro, v kateri bodo zbrali podatke iz 120 let delovanja gledališča.
V poznih 80. letih je postal Loški oder polpoklicno gledališče s strokovno upravo in profesionalnimi režiserji, lektorjem, scenografi in kostumografi na eni strani ter ljubiteljskimi igralci na drugi strani.
Vsako leto pripravijo eno do dve premieri za odraslo občinstvo, eno do dve za otroško in morda eno tudi za mladinsko. V letošnji sezoni so novembra odigrali premiero komedije Iva Brešana Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v režiji Dejana Spasića, decembra pa so na oder postavili otroško predstavo Rezijanske pravljice v režiji Gašperja Murna.
Organizirajo tudi abonma, ki je sestavljen iz predstave domače gledališke skupine in štirih gostujočih predstav iz poklicnih gledališč. Za otroke pripravljajo sobotne matineje. Konec junija za Historial pripravijo igro na ulici, decembra pa vsako leto na Loškem odru podelijo nagrade Staneta Severja za igralske dosežke. Znameniti igralec je namreč prav na Loškem odru premierno uprizoril svoje zadnje gledališko delo.
V minulih letih je gledališče zaznamovala epidemija covida-19. Po umiritvi razmer pa so se ljudje radi vrnili v gledališča, saj so očitno to dogajanje zelo pogrešali, je ocenil Čujovič. V času epidemije se je število abonentov prepolovilo, sedaj se je njihovo število že močno izboljšalo, ni pa še doseglo predkoronske ravni, je pojasnil in dodal, da imajo med 300 in 400 abonentov.
Letno Loški oder pripravi okoli 100 dogodkov, ima pa le dva zaposlena, in sicer direktorico ter tehnika. Ob morebitni trajnejši finančni spodbudi bi društvo, ki je odvisno od prodaje vstopnic in sredstev iz občinskega razpisa, svoje delo lahko okrepilo. Kot je povedal Čujovič, obstaja več idej za razširitev programa, denimo z lutkovnimi predstavami ali z abonmajem, ki bi ponujal predstave ljubiteljskih gledališč.
Interesa za sodelovanje v gledališki skupini jim ne manjka. V svoje vrste uspešno privabljajo mlade, pri čemer je za podmladek ključno delovanje otroške skupine. Otroke tako skozi leta vzgajajo, nekateri sodelujejo le pri eni predstavi in se kasneje usmerijo drugam, od vsake generacije pa kakšen ostane v gledališču, je sklenil sogovornik.