Zgodba govori o japonskem ribiču Taru Urašimi, ki je rešil želvo pred mučenjem. Ta ga je za nagrado popeljala do princese Oto-hime. Ko se ribič želi vrniti domov, mu da princesa skrivnostno šatuljo, ki je ne bi smel odpreti. Ko dejansko pride domov, ugotovi, da je od njegovega odhoda preteklo 300 let.

"To je zagotovo najbolj znana japonska pripoved, saj jo pozna vsak Japonec. Hkrati je to najbolj nenavadna zgodba, saj nima tipičnega srečnega konca," je na včerajšnji novinarski konferenci povedal režiser Norijuki Sava, ki živi v Mariboru že dva meseca.

Omenjeno zgodbo je letos postavil na oder že na Japonskem, kjer se je z njo dotaknil nedavne jedrske nesreče v Fukušimi. V slovenski izvedbi sledi tradicionalni strukturi, prirejeni v prvi vrsti za mlajše občinstvo. V njej se podpisuje ne le kot režiser ampak tudi koreograf in avtor likovne podobe.

"Po eni strani gre za predstavo, ki v sebi nosi precej japonskega, hkrati pa zelo veliko svetovljanskega," je pojasnila direktorica Redjko. Na odru preizkušajo različne lutkovne tehnike in tehnologije, kot so senčno gledališče, maske, koreografija giba ter tradicionalne japonske lutke v velikosti človeka. "Gre za izjemno polno in dinamično lutkovno uprizoritev, kot je verjetno na našem odru še nismo imeli," je dodala.

Korenine zgodbe segajo v 8. stoletje, kar je po besedah avtorice songov in dramaturginje Amelie Kraigher že samo po sebi fascinantno. Po svetu obstaja več različic te zgodbe, navdihnila pa je tudi nastanek številnih filmov, stripov, risank in videoigric.

"Govori o zelo univerzalnih rečeh, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Je zgodba o mnogo različnih ljubeznih, tako do narave, do živali, do ljudi, do sanjskih bitij, ter zgodba o človeški naravi in našem individualnem dojemanju časa," je še povedala Kraigherjeva.

Norijuki Sava je študiral slikarstvo na Japonskem, kasneje pa se je preselil v Prago, kjer je v letih 1992 in 1993 igral v mednarodni koprodukcijski predstavi Babilonski stolp. Od takrat ustvarja kot igralec, režiser in scenograf po vsem svetu.

V Mariboru sodeluje v projektu Japonska jesen, ki sodi v okvir predstavitve japonske kulture v Evropski prestolnici kulture (EPK).