Direktor festivala in Bitef teatra Miloš Latinović je poudaril, da je Drašković postavil na oder najpomembnejša dela v gledališču v širokem umetniškem razponu: od starogrškega pisatelja Ajshila, irskega avtorja drame absurda Samuela Becketta prek svetovnih klasikov Williama Shakespeara in Moliera, ruskih klasikov Maksima Gorkega in Antona Pavloviča Čehova, nemškega dramatika Georga Büchnerja, norveškega dramatika Henrika Ibsena in nemškega pisatelja Franza Kafke do srbskih pisateljev Radoja Domanovića, Petra Kočića in Danila Kiša.
Njegovi filmi in predstave so bili večkrat nagrajeni doma in v tujini. Med njegovimi filmskimi produkcijami so Vukovar - zgodba (1994), Življenje je lepo (1985), Usijanje (1979), Nokaut (1971) in Horoskop (1969), podpisal je tudi več dokumentarnih filmov in TV dram in knjig.
Latinović je spomnil, da je Drašković že leta 1969 v Jugoslovanskem dramskem gledališču režiral znamenito prepovedano predstavo Kad su cvetale tikve (Ko so cvetele buče) po romanu in drami nedavno preminulega pisatelja Dragoslava Mihailovića. "Ta predstava je v nekem smislu politično in umetniško pretresla in zamajala tukajšnjo javnost," je dejal Latinović.
Leta 1967 je bil Draškovič tudi član začetnega odbora in član žirije Bitefa skupaj s skupino uglednih gledaliških ustvarjalcev. Od takrat je bil član žirije še štirikrat, je spomnil direktor festivala in dodal, da gre za eno zadnjih osebnosti, ki so ustanovili to prireditev velikega pomena za Beograd, Srbijo in gledališko umetnost.
V izboru glavnega programa je devet predstav, od tega tri domače in šest tujih produkcij. Žiriji bo predsedovala znana kulturna delavka, pisateljica, dramaturginja, raziskovalka in predavateljica Ana Vujanović.
Festival ima svoj prolog, tako da bo na njem 3. oktobra izveden peturni spektakel Božanska komedija po epu Danteja Alighierija v režiji nemškega umetnika Franka Castorfa in produkciji dramskega gledališča iz Beograda. Slovesno bodo festival odprli 4. oktobra, ko bo na sporedu predstava Otroci sonca po romanu ruskega klasika Gorkega v režiji Mateje Koležnik in izvedbi gledališča iz nemškega Bochuma.
V tekmovalnem delu so še predstave iz Grčije, Litve, Madžarske, Švedske in Belgije.
Na festivalu po poročanju Tanjuga poleg režiserjev predstav pričakujejo tudi gledališke kritike, gledališke in kulturne raziskovalce, prevajalce, teatrologe, vodje festivalov ter vodje gledališč iz različnih držav.