Kot so zapisali v Drami, je nemški dramatik Dorst skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Popovskega je, kot je povedal na današnji novinarski konferenci, pri Dorstovem tekstu pritegnilo predvsem to, da redefinira oziroma repozicionira stvari, ki se nam dogajajo. Danes stojimo pred vrati nove dobe, ki redefinira koncepta dobrega in zla.
Tekst je tridelen. Prvi del zaznamuje lepa Merlinova misel o ustvarjanju okrogle mize, o svetu enakosti in svobode, kar je tudi temelj združene Evrope. V drugem delu začne ideja doživljati polom, tretji del prinese njen zaton.
Dorst po besedah dramaturginje predstave Darje Dominkuš v svojem ustvarjanju že od začetka združuje brechtovsko dramatiko in dramo absurda. To odprtost, "da piše brez predsodkov in uporabi v dramskem tekstu tisto, kar mu pride prav za njegovo snov", je označila za temeljno značilnost njegovega pisanja.
Pogosto sega v preteklost, vendar ne rekonstruira zgodovine, vzame le nek do danes nerazrešen problem in se ukvarja z njim, s sproščeno dramsko pisavo, ki se iz prizora v prizor razlikuje. In znotraj takšne usmeritve je po besedah dramaturginje osrednje delo prav Merlin ali Pusta dežela iz začetka 80. let minulega stoletja, ki je obenem tudi največja sodobna nemška drama.
Igra je po besedah dramaturginje napisana "s faustovskim zamahom" - izvirnik obsega blizu 400 strani in je razdeljen na skoraj sto poglavij, ki so na moč raznovrstna. Dramski prizori se izmenjujejo s proznimi odlomki, monološkimi pripovedmi, pismi, pesmicami, ki so poleg nemščine še v angleščini, provansalščini in keltščini.
Drama je kot taka neuprizorljiva, zato je po besedah Darje Dominkuš pri ustvarjanju predstave treba iz materiala izbirati. Kot je še povedala, je sam dramatik igro označil kot "kamnolom prizorov, trenutkov, oseb, v katerem si lahko režiser nabere svoj drobir za uprizoritev".
Popovski je v predstavi, kot je povedal, "v moške čevlje postavil tri močne ženske": Barbaro Cerar v vlogo Merlina, Silvo Čušin v vlogo Hudiča in Tino Vrbnjak v vlogo Mladega kralja Arturja. Kot je povedala Barbara Cerar, ji je bila vloga Merlina izjemen izziv, saj gre za "napol človeka, napol nadnaravno bitje, mojstra preobrazbe in magije ter moškega". Izpostavila je še, da predstava v nasprotju z naturalizmom, ki v zadnjem času prevladuje na gledališčih odrih, v gledališče ponovno prinaša magijo.
V predstavi igrajo še Branko Šturbej, Tadej Toš, Saša Mihelčič, Saša Pavlin Stošić, Klemen Janežič, Filip Samobor, Rok Vihar, Matija Rozman, Gašper Jarni in Matic Lukšič.
Prevod je delo Urške Brodar, scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, skladatelj Marjan Nečak, lektorica pa Tatjana Stanič.