Maribor je bil že pred formalno ustanovitvijo SNG Maribor leta 1919 kulturno razvito mesto, ustanovitev slovenskega poklicnega gledališča pa je okrepila slovensko narodno samozavest in utrdila slovenski jezik kot nacionalni in državni jezik.
"V Mariboru je poklicno gledališče delovalo že od leta 1852, ko je bila zgrajena današnja stara gledališka zgradba, vendar je bilo v celoti nemško, v njej Slovenci nikoli niso smeli nastopati. Slovensko gledališko življenje v Mariboru se je začelo sredi 19. stoletja, od leta 1898 je stalno potekalo v Narodnem domu v Mariboru. Ko je Maribor postal politično in kulturno povsem slovensko mesto, je bila torej naravna posledica selitev gledališča v nekdanje nemško mestno gledališče, ki je v začetku leta 1919 prenehalo z dejavnostjo," je pojasnil dolgoletni sodelavec gledališča Vili Ravnjak.
Dramo je vpeljal ravnatelj Hinko Nučič, ki so mu sledili Valo Bratina, Rado Pregarc in Jože Kovič. Gledališko-glasbeni repertoar je po letu 1928 zaradi pomanjkanja denarja slonel predvsem na opereti. Najvidnejši osebi tistega časa sta bila skladatelj Viktor Parma in dirigent Andro Mitrović.
Leta 1941 je nacistična oblast ponovno uvedla nemško govoreče gledališče. Ko so leta 1945 obnovili slovensko poklicno gledališče, je prvo predstavo režiral Fran Žižek, prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat, prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar.
Kdaj je SNG Maribor doživljal največji razcvet, je po besedah Ravnjaka težko odgovoriti, saj so imela vsa obdobja svoje svetle in temne strani. V grobem je navedel tri obdobja: 30. in 90. leta prejšnjega stoletja v Drami ter zadnje desetletje v Operi in Baletu.
Slednja zadnja leta vodita Simon Krečič in Edward Clug, med preteklimi vodji Drame pa je bilo vsekakor eno najbolj razvpitih obdobij v času režiserja Tomaža Pandurja.
SNG Maribor je danes največji javni kulturni zavod v državi. Je edina gledališka hiša v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. SNG Maribor namreč sestavljajo Drama, Opera, Balet ter Simfonični orkester, pod njegovo streho pa, organizacijsko ločen, deluje tudi Festival Borštnikovo srečanje.
Sedež vseskozi ostaja na Slomškovem trgu. Leta 1993 je bila dograjena nova velika dvorana, leta 2003 obnovljena še Stara dvorana. Takrat je SNG Maribor pridobil nacionalni status, s čimer je njegovo ustanoviteljstvo in financiranje v celoti prevzelo ministrstvo za kulturo.
"SNG Maribor od ustanovitve jeseni 1919 ves čas s svojo izvirno gledališko ustvarjalnostjo plemeniti mariborski, slovenski in mednarodni kulturni prostor ter premika meje mogočega. In to ne samo v uprizoritvenih umetnostih ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem," je ob predstavitvi repertoarja tekoče gledališke sezone poudaril direktor Danilo Rošker, ki je že četrti mandat na čelu te ustanove.
Obeleževanje stoletnice se bo začelo januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani s predstavitvijo produkcije SNG Maribor ter pogovori z vidnimi mariborskimi umetniškimi ustvarjalci.
Najbolj pestro bo septembra, ko bodo v Mariboru med drugim postavili ulično razstavo o zgodovini gledališča, izdali priložnostno poštno znamko in knjižno monografijo ter pripravili osrednjo proslavo. Točno 27. septembra 2019 bo slavnostna premiera - uprizoritev slovenskega dramskega besedila Grmače Daneta Zajca v režiji predstavnice najmlajše generacije slovenskih režiserjev in režiserk Nine Rajić Kranjac.
Kasneje bo po napovedih sledilo še odprtje muzeja SNG Maribor, zaključek pa bo s slavnostno premiero Opere maja 2020. S tem se bodo spomnili 1. maja 1920, ko je bila tu uprizorjena prva opera - Hervéjeva Mam'zelle Nitouche.