Leto 2015: Po šestih letih se na loške ulice vrača Škofjeloški pasijon

Škofjeloški pasijon je po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij okoli leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič oziroma oče Romuald. Original je najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, hrani pa ga kapucinski samostan v Škofji Loki. Vsebuje svetopisemske prizore, poudarek pa je na Kristusovem trpljenju in smrti na križu.

V času nastanka je bil pasijon v obliki procesije večkrat uprizorjen po ulicah Škofje Loke. Po več kot 200 letih so ga nato ponovno uprizorili v letih 1999, 2000 in 2009. Ker je uprizoritev Škofjeloškega pasijona velik organizacijski in finančni zalogaj, so se v Škofji Loki odločili, da se je bodo lotili le vsakih šest let. Po letošnji uprizoritvi bo tako ponovno na sporedu šele leta 2021, ko bo praznoval tudi 300-letnico nastanka.

Kot pravi škofjeloški župan Miha Ješe, je Škofjeloški pasijon pomemben z več vidikov. To je najstarejši dramatizirani tekst v slovenskem jeziku in ima že skoraj 300-letno tradicijo. Hkrati pa je je njegova uprizoritev zelo pomembna prireditev tako z verskega kot s turističnega in gospodarskega vidika. Ne gre pa zgolj za velik dogodek vsakih šest let, saj se v Škofji Loki trudijo pasijonsko kondicijo z različnimi dogodki vzdrževati ves čas.

V zadnjih nekaj mesecih pred ponovno uprizoritvijo pasijonsko temperaturo dvigujejo z vrsto razstav in srečanj. Od jeseni v mestu deluje pasijonska pisarna, vzpostavljen pa je tudi pasijonski tabor, na katerem potekajo priprave igralcev. Letos bo v predstavah sodelovalo med 800 in 900 igralcev. Med njimi bo veliko takih, ki so bili v ta proces vključeni že leta 2009, veliko zanimanje za projekt, ki temelji na prostovoljstvu, pa kažejo tudi mladi Škofjeločani.

Za organizacijo projekta Škofjeloški pasijon 2015 že več kot leto dni skrbi domačin Matej Mohorič Peternelj, za režiserja tokratne uprizoritve pa je bil izbran Milan Golob. Zagotovil je, da bo v rekonstrukciji pasijona izpostavil umetniško in duhovno izročilo besedila ter spoštoval njegovo izvirno obliko, kot jo je pred skoraj 300 leti zapisal pater Romuald.

Škofjeloški pasijon, ki je bil leta 2012 razglašen za živo mojstrovino državnega pomena, se je letos potegoval tudi za vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine. Nominacijo sta skupaj pripravila Občina Škofja Loka in ministrstvo za kulturo. Vendar se je izkazalo, da bo potrebnih nekaj dopolnitev. Prihodnje leto bodo ponovno vložili kandidaturo.

Z vpisom na svetovni Unescov seznam bi Škofjeloški pasijon postal še mnogo bolj prepoznaven, že zdaj pa si želi uprizoritve ogledati veliko število ljudi. Mohorič Peternelj računa, da si bo vsako od osmih ponovitev pasijona v velikonočnem času ogledalo okoli 4000 ljudi, torej skupaj 32.000. ljudi.

Več kot 40 odstotkov razpoložljivih sedišč je že rezerviranih oziroma prodanih, posebej veliko zanimanje kažejo župnije, za uprizoritev, ki ni zanimiva le za vernike, pa se zanimajo celo Slovenci iz Avstralije. V Škofji Loki si obetajo tudi obisk večine veleposlanikov in številne goste iz pobratenih ter pasijonskih mest. Na uprizoritev leta 2021 želijo privabiti celo papeža.

Prva predstava Škofjeloškega pasijona 2015 bo na sporedu na tiho soboto, 21. marca, sledile bodo predstave na tiho nedeljo, na cvetni petek, soboto in nedeljo, na velikonočni ponedeljek ter na belo soboto in nedeljo. Predprodajna cena za najboljša sedišča na Mestnem trgu je 20 evrov, dogajanje po loških ulicah pa bo mogoče opazovati tudi z drugih lokacij v starem mestnem jedru. Poleg tega bodo uprizoritve obogatene z delavnicami in drugimi spremljevalnimi dogodki.

S prodanim vstopnici naj bi pokrili glavnino organizacijskih stroškov skoraj pol milijona evrov vrednega projekta. 40.000 so dobili od ministrstva za kulturo, nekaj od sponzorjev in donatorjev, razliko pa bo pokrila Občina Škofja Loka.