Predstavo so pripravili umetniki iz različnih umetniških praks, pisana pa je posebej za ljubljanske plesalce, kar je zelo pomembno za identiteto ansambla, je na včerajšnji predstavitvi poudarila umetniška vodja Baleta Sanja Nešković Peršin.
Posebnost predstave je v tem, da je avtorska glasba Saše Kalana, ki vsebuje tudi odlomke iz Wagnerjeve istoimenske opere, nastajala skupaj s koreografijo Dana Datcuja, mladega romunskega koreografa, ki deluje na Slovaškem. Kalan je, kot je povedal, ustvaril zvočni preplet med elektronsko, orkestralno in ambientalno glasbo, izvedel in posnel jo je orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
Datcu pa se je, kot je dejal, trudil vnesti svežo energijo v ansambel, ki v zadnjih letih ni bil deležen veliko posebej zanj ustvarjenih uprizoritev, in koreografsko povezati vse plesalce. Prepričan je, da bo občinstvo presenečeno, saj bo novo baletno delo, ki je po njegovih besedah skupek vseh sodelujočih ustvarjalcev, predstavilo ansambel z drugačnega vidika.
Dramaturgijo je podpisala Barbara Novakovič Kolenc, ki je pri postavitvi izhajala tako iz samega keltskega mita iz 12. stoletja kot iz Wagnerjevega libreta, pa tudi iz številnih pesniških pristopov k tej legendi. Najosnovnejša misel razen nesmrtnosti ljubezni je po njenih besedah napetost med dvema sovražnima deželama, ki skušata z raznimi strategijami doseči mir, med črnim in belim, med dnevom in nočjo, med etiko in estetiko. Legenda, ki ni pogosto uprizarjana v plesni zvrsti, je sicer postavljena v brezčasnost, ljubezenska smrt pa je v tem primeru "združitev duš onkraj".
Scenografka predstave je Meta Grgurevič v sodelovanju z Jašo. Kot je povedala, je svojo nalogo razumela kot lastno interpretacijo ljubezni na odru. Ker jo razume kot nek efekt, ki se zgodi v življenju, bo scena "skušala držati psihološko napetost". Po besedah Jaše oder simbolizira dogajanje na Zemlji, zavedanje ali zavest, ki je nad tem, pa si bo občinstvo lahko interpretiralo samo. Je pa predstava po njegovem mnenju dokaz, da kreativnost na pravi strani lahko pripelje do lepih zaključkov.
Kostume je zasnoval Uroš Belantič, ki je v "gibanju in koreografovi senzibilnosti videl odlično priložnost za nekaj ambicioznega". Material za svoje kreacije je pridobil iz modnih metropol. V proces nastajanja predstave je bil prav tako že od samega začetka vpet tudi oblikovalec luči Jaka Šimenc, ki si je zamislil igro svetlobe in sence oziroma svetlobe in teme.
Naslovni vlogi bosta na premieri odplesala Tjaša Kmetec in Lukas Zuschlag, njuni alternaciji bosta Ana Klašnja in Kenta Jamamoto. Po Zuschlagovih besedah je bilo oblikovanje vlog zelo intenzivno. Raziskovali smo svoja telesa, česa smo sposobni, je dodala Kmetčeva.
STA, 28. 10. 2014
Legenda o Tristanu in Izoldi prva premiera ljubljanskega Baleta
:
:
Povezani dogodki
STA,
11. 11. 2022
V APT premiera predstave Nevidna ženska v režiji Ivane Djilas
STA,
11. 3. 2021
Poziv ministrstvu za vračanje pouka plesa in baleta na glasbenih šolah v plesne dvorane
STA,
13. 11. 2021
Škofjeloški pasijon zmagovalec 51. Tedna slovenske drame