STA, 23. 5. 2013

KUD France Prešeren morda samo še do konca leta na Karunovi

Kulturno umetniško društvo (KUD) France Prešeren se je znašlo v dolgovih, zaradi česar so se v društvu odločili, da prodajo stavbo na Karunovi 14, ki že več desetletji gosti številne kulturne in umetniške dogodke. Predsednik društva Vito Rožej je dejal, da iščejo kupce ali vlagatelje, ki bi v prostorih ohranili kulturno dejavnost.
:
:

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Rožej je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da so odločitev o prodaji stavbe sprejeli na nedavnem občnem zboru. Dolgovi trnovskega kulturno-umetniškega društva naj bi po Rožejevi grobi oceni znašali okoli 400.000 evrov. Od tega naj bi bilo več kot 200.000 zunanjega in nekaj manj kot 200.000 notranjega dolga. Po oceni geodetske uprave naj bi bila stavba KUD France Prešeren, skupaj s pripadajočim zemljiščem, vredna 893.000 evrov.

V KUD France Prešeren bi si želeli nepremičnino prodati v tem letu, za koliko pa bo odvisno od kupca. "Če bo kupec nepremičnine tako razumevajoč, da bo omogočil vsaj en del dejavnosti društva še naprej izvajati v teh prostorih, bomo zelo zadovoljni in bomo temu primerno razumevajoči pri ceni. Če se bomo uspeli dogovoriti za solastništvo ali sovlagateljstvo v smislu kulturne zadruge, še toliko bolje," je dejal Rožej. V primeru, da kupec ne bo zainteresiran za nadaljevanje aktivnosti društva, pa si bodo Kudovci primorani poiskati nove prostore.

Po Rožejevih besedah se je začel dolg društva nabirati že v začetku 90. let, ko od tedanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja pol leta niso prejeli nobenih javnih sredstev za delovanje. KUD France Prešeren je sicer lastnik objekta na Korunovi, kar je za kulturna društva redkost. Rožej je dejal, da so primorani sami kriti tudi stroške za vzdrževanje zgradbe, ki letno znašajo okoli 120.000 evrov, saj preko javnih razpisov pridobivajo zgolj sredstva za program.

Kot je navedel, so v KUD France Prešeren za izvajanje programa lani prejeli 60.000 evrov od države in 150.000 evrov od mesta, letos pa so s strani države prejeli 53.000, s strani mesta pa še ne vedo natančno koliko, a naj bi se številka gibala okoli 30.000 evrov. Dodal je, da so tudi prihodki društva iz leto v leto nižji. Leta 2010 so znašali 750.000 evrov, lani pa 600.000 evrov.

Rožej se je že sestal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, da bi skupaj poiskala rešitev za nadaljevanje dejavnosti društva na Karunovi. Na občini so bili pripravljeni zgradbo odkupiti zgolj za znesek, ki bi kril vlaganja vanjo, ta pa naj bi znašal nekaj čez 127.000 evrov. So se pa dogovarjali o tem, da bi po odkupu v stavbi nadaljevali z izvajanjem kulturnih dejavnosti, kdo bi zanje skrbel, pa bi odločili na podlagi razpisa. Na slednjega bi se lahko prijavil tudi v KUD France Prešeren. Vendar Kudovci na ponudbo mesta niso pristali.

Oddelek za ravnanje z nepremičninami Mestne občine Ljubljana je po Rožejevih besedah ugotovil, da je mesto leta 1969 društvu stavbo na Karunovi brezplačno predalo v upravljanje. To je sprožilo pomisleke glede višine cene odkupa. A Rožej je spomnil, da ustanovitev društva sega v leto 1919. Kmalu zatem je društvo v dar dobilo zemljišče za svojo dejavnost, na katerem so postavili kulturni dom, ki je bil leta 1945 podržavljen. Dodal je, da so po letu 1969 v zgradbo še vlagali.

Janković je na torkovi novinarski konferenci glede ponudbe s strani občine dejal, da so objekt ocenili glede na višino sredstev, ki so bila vanj vložena, "ker ne moremo plačevati tistega, kar so v KUD dobili brezplačno". "Njim se je zdela ta ponudba, glede na njihove potrebe, smešno nizka, mogoče pa so njihova pričakovanja smešno visoka," je dodal. Po njegovih besedah je MOL Kudovcem kljub vsemu pripravljena pomagati, "ali s smešno nizko ponudbo ali s kakšno drugo, ampak svoje stroškovne neučinkovitosti iz preteklosti bodo morali reševati sami".

V KUD France Prešeren bodo s svojimi dejavnostmi nadaljevali do konca leta. Med 30. julijem in 31. avgustom bodo med drugim organizirali tradicionalni Trnfest, ki ga bodo naslovili Zadnji Trnfest?, 30. in 31. avgust pa bosta rezervirana za Emonsko promenado.