Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) gledalca prestavi v obdobje med letoma 1831 in 1835, ko se na Dunaju srečujejo  jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren. »Za to igro me je nagovorila Barbara (Novakovič Kolenc, op. p.), v njem pa sem si dal duška ne le z zgodovinskimi dejstvi, pač pa tudi s pesniško imaginacijo. Drama je nekoliko provokativna, saj obravnava obdobje črkarske pravde,« je povedal Ivo Svetina, avtor dramskega besedila ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) in dodal, da gre za čas, ko se je oblikovala pisava, zapis slovenskega jezika. »Vem, da ortodoksnim slavistom ne bo čisto po volji, ker sem si privoščil nekatere fantastične momente, ostajam pa zvest srčiki samega problema in dogajanju, ki je sredi 30. let 19. stoletja potekalo na Dunaju, kjer je bil Jernej Kopitar glavni cenzor, zadolžen za južnoslovanske jezike,« je še pojasnil Svetina.

Ljubezen do jezika in ljubezen nasploh, utelešena v mladi slikarki Mini Karadžić, se sooči z epidemijo kolere. To je drama o pripadnosti jeziku, ki bo odigrana v treh jezikih, slovenskem, srbskem in nemškem. »Zgodba je ovita v skrivnost – Mina Karadžić in njen oče Vuk Karadžić neumorno iščeta svitek iz srednjega veka. Mina v času iskanja celo opusti slikanje, to iskanje pa je zanjo usodno, kajti zaradi okužbe s starimi dokumenti umre. Lahko rečem, da je predstava ABC oder Krieg zelo aktualna tudi za današnji čas, v katerem ni pištola tista, ki meri v človeka, pač pa je to svinčnik. Cenzura je prepojila dramo in poln cenzure je tudi sodoben svet,« je poudarila režiserka in scenaristka Barbara Novakovič Kolenc, ki je projekt ABC oder Krieg pripravljala dve leti, predstava pa bo, kot je dejala, zanimiva tudi za osnovnošolce in srednješolce. Skozi značajske zgodbe in srečanja literarnih protagonistov na Dunaju tematizira strukturiranje tako slovenskega in srbskega kot evropskih jezikov v začetku 19. stoletja. Mrak, ki je poln neizgovorjenih besed, skrivnosti, ki so jih šepetali hodniki knjižnic, hrepenenja, ljubezni in predvsem prijateljstva se prepletajo v odločnem boju proti cenzuri, boju za samostojnost in neodvisnost jezika. 

Vsebinsko se predstava odvija na dveh ravneh, ki sem med seboj prepletata. Prvo rdečo nit predstavljajo »črkarska pravda« in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede. Druga raven so življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren izgubi prijatelja in si očita, da ga takrat ni bilo ob njem, Karadžić izgubi hčerko Mino, Jernej Kopitar zaradi kolere izgubi starše ... Protagoniste ob izgubi bližnjih prevevata bolečina in žalost do norosti.


Foto: Mare Mutić
V predstavi ABC oder Krieg igrajo Peter Musevski, Ivan Bekjarev, Aleksandra Balmazović, Jure Ivanušič, Borut Veselko in Vesna Pernarčič. »Skozi študij vloge Franceta Prešerna je zame največja dragocenost spoznanje, da sem doživel pesnikovo osebnost povsem drugače, kot je bilo moje vedenje do zdaj,« je dejal igralec Jure Ivanušič. Igralka Aleksandra Balmazović se je za vlogo Mine Karadžić celo učila slikanja in ugotovila, da »s slikarskim očesom začnemo ljudi gledati drugače. »Omenjene vloge sem zelo vesela, gre namreč za zelo priznano slikarko in tudi zelo izobraženo žensko, ki je veliko pomagala očetu, ves čas pa ostajala v njegovi senci,« je o svoji vlogi povedala Balmazovićeva. Igralec Ivan Bekjarev ni skrival navdušenja nad profesionalnostjo Prešernovega gledališča in odličnostjo igralcev, s katerimi nastopa v predstavi ABC oder Krieg. V lik Vuka Karadžića pa se mu, kot je poudaril ni bilo težko vživeti, saj je v tej vlogi nastopil že v monodrami o Karadžiću. Vloga Matije Čopa je, kot je poudaril, pravo značajsko nasprotje igralca Boruta Veselka. »Čop je namreč introvertiran tip in o njem se v šoli nismo kaj dosti učili. Zanimivo pa je dejstvo, da je bil velik spodbujevalec Prešerna in da sta skupaj odločala, v katero smer bo šla Prešernova poezija,« je pojasnil Veselko. V vlogi Antonie pl. Hofferen se je dobro znašla igralka Vesna Pernarčič, ki igra zelo napredno, razgledano žensko. »Antonia je po Čopovi smrti odšla za bratom Barago v Ameriko in mu pomagala pri njegovem misijonarskem delo, v predstavi ABC oder Krieg pa je Ivo Svetina nekoliko obrnil situacijo, saj Antonia Čopa zapusti zaradi njegove neodločnosti,« je dejala Pernarčičeva. V vlogi Jerneja Kopitarja bo nastopil Peter Musevski. »Skozi besedilo doživljam Kopitarja kot človeka, ki v domovini ni bil preveč cenjen in ga je to kar precej prizadelo, zato je v svojih zavzetih poskusih urejanja slovenskega jezika deloval nekoliko napadalno. Glede predstave pa, pustimo se presenetiti,« je dejal Musevski.

Dobro besedilo Iva Svetine je z obravnavanjem slovenskega jezika in pesnika Prešerna po besedah Marinke Poštrak, dramaturginje in vodje umetniškega oddelka v Prešernovem gledališču Kranj, pravo za to gledališče. Direktorica PG Kranj Mirjam Drnovšček pa je ob tem dodala, da je predstava tudi primer dobre prakse sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami. Sprva ta premiera v PGK ni bila načrtovana, saj je režiserka z idejo o koprodukciji do kranjskega gledališča pristopila, ko je ta že imel postavljen program sezone, vendar pa so igralci prevzeli še dodatne obveznosti. »Veseli smo, da sodelujemo in da bo krstna uprizoritev pri nas, saj zgodba nenazadnje govori o Prešernu in njegovem času, mi pa kot gledališče nosimo njegovo ime,« je še poudarila Drnovšček.

Predstava ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) bo premierno uprizorjena na odrih Prešernovega gledališča Kranj, Cankarjevega doma Ljubljana in zemunske Opere & Theatra Madlenianum in bo odigrana v slovenskem, srbskem in nemškem jeziku.