Via Negativa, 19. 11. 2010

Kriv!

Če želite zavzeti aktivno pozicijo glede ekonomskega genocida nad človečnostjo pridite 22. novembra ob 20.30 uri v konferenčno dvorano Mestnega Muzeja Ljubljana. Vaše stališče bo v živo posredovano na MMF. Akcijo bo skupaj z vami izvedel hrvaški performer Boris Kadin.
:
:

 

Kriv! je javno branje obtožnice za zločin ekonomskega genocida nad človečnostjo. V njej se performer Boris Kadin sprašuje, kdo je kriv za ekonomski umor republike Hrvaške, kdo je njegovi devetletni hčerki jemlje pravico do prihodnosti. Boris se ve, da je iskanje krivca naivno, nesmiselno in že vnaprej izgubljeno. Danes je lažje verjeti, da je svet tako zapleten, da ga ni več mogoče misliti. V globalnem svetu obstajajo samo žrtve. Lepota globalne demokracije ima dimenzijo antične usode – krivec se skriva globoko v žrtvi. Zato svoje krivce poišče med žrtvami – to so direktor in izvršni direktorji MMF - in svoje obiskovalce povabi k odločitvi: Kriv ali ni kriv?

Kriv! je umetniška akcija, ki jo Boris Kadin trenutno izvaja na prostoru bivše Jugoslavije (Ljubljana, Zadar, Dubrovnik, Beograd, Novi Sad, Pančevo…). Po vsaki izvedbi na elektronski naslov MMF pošlje svojo obtožnico in odločitev svoje publike.

Konkretno teoretično podprta predstava, ki v slogu učne ure etično funkcijo “priznavanja odgovornosti” prerešeta tako rekoč od antike do danes…

(Zala Dobovšek, Delo 22.9.2010)
 
Performans poteka v hrvaškem jeziku.

Ustvarjalci:
Zamisel: Boris Kadin in Bojan Jablanovec
Izvajalec: Boris Kadin
Besedilo: Boris Kadin in Bojan Jablanovec
Producentka: Špela Trošt

Produkcija: Via Negativa, 2010

Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, mesto Ljubljana

Trajanje: 70 min


Boris Kadin
je vsestranski in mednarodno zelo aktiven scenski umetnik iz Dubrovnika, ki v svojih samostojnih projektih večkrat radikalizira položaj scenskega umetnika. Poleg Vie Negative sodeluje tudi z Francosko-Grško gledališko skupino Vasitas in francosko skupino Quiversufflematin. Pomembnejši projekti: Sanje Danila Kisha, Živali s človeškimi očmi, Kaj mi je povedal Joseph Beuys, ko sem mrtev ležal v njegovem naročju, Sanatorium Panopticum