Kraljev roman po besedah predsednika žirije Igorja Bratoža odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij.
"Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega," je utemeljila žirija.
Kot je še zapisala, je zgodovina lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.
Kot je uvodoma še prebral Bratož iz utemeljitve, je "obdobje druge svetovne vojne v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena najbolj obdelanih tem - kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezanimi operacijami varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve".
Jožica Avbelj je vidno ganjena ob prevzemu nagrade povedala, da je hkrati strašno jokava in vesela, da je njen Kralj dobil nagrado, ki si jo je vedno najbolj želel.
Vsaka nagrada za mlado dramatiko je pomembna tako za avtorja kot za dramatiko nasploh. (Eva Kučera Šmon)
Žirijo so letos poleg predsednika Bratoža sestavljali še Igor Divjak, Igor Žunkovič, Tanja Petrič, Anja Mrak in Robert Kuret. Ta je najprej izbirala s seznama Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk) lani izdanih del, na katerem je bilo 173 romanov.
Časopisna hiša Delo je podelila tudi mlado pero za literata in kritika. Prvo je prejela dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon, drugo literarni kritik Kristjan Rakar.
Delo Eve Kučera Šmon odlikuje izrazita formalna in vsebinska drznost, ki nikakor ne spodkopava avtoričine jezikovne izbrušenosti in preciznega obvladovanja literarnega gradiva. Izjemno je ne le avtoričino poznavanje področja, v katero se vpenja, temveč tudi njegovo razširjanje, vpeljevanje novih form in funkcij dramskega oziroma ne-več-dramskega besedila, s čimer se prepričljivo pridružuje sodobnim slovenskim dramatičarkam, ki v naš prostor vpeljujejo tako imenovano novo dramo, rojeno na stičišču literarnih zvrsti. Nagrajenka je ob podelitvi poudarila, da je »vsaka nagrada za mlado dramatiko pomembna tako za avtorja kot za dramatiko nasploh«.
Prireditev, ki jo je vodil Seku M. Conde, kratke pogovore o nominiranih romanih pa Ksenija Horvat, se je sklenila s prižigom kresnega ognja.
Avbelj je v pogovoru med drugim spregovorila, kako sta z njegovo hčerko pomagali Kralju pri nastanku romana, ki je istočasno izšel kot njena biografija, ter spregovorila tudi o Kralju zasebno, ki je bil po njenih besedah najbolj duhovit človek na svetu, a tudi resen, predvsem pa pošten.
Pred podelitvijo kresnika so v kulturnem programu nastopili Maroltovke, kantavtor Robert Petan, Laura Krajnc & Zajtrk ter BosaZnova.
Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je med drugim povedala, da smo se "premalokrat sposobni postaviti v čevlje drugega ali druge, a prav branje lahko spodbuja in omogoča odprtost in razvoj empatije".
"Knjiga je verjetno tista najbolj prepoznavna nosilka kulturne vsebine, ki pride v roke res vsakomur, vsem sodelujočim na natečaju želim, da bi tudi njihova dela dosegla kar najširši krog bralk in bralcev," je še dodala.
Na Rožniku so v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature uredili tudi pop-up knjigarno, ki je ponujala romane iz letošnje finalne peterice ter deset naslovov, nagrajenih v preteklih letih.
Poleg Kraljevega romana je bilo med peterico nominiranih še Materinska knjižica Katje Gorečan, Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, Zakaj ne pišem Diane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj.
Lani je kresnika prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote.