"Pretresla nas je vest, da se je poslovil naš dragi kolega in dolgoletni član SNG Drama Ljubljana, veliki igralec in vrhunski umetnik Radko Polič Rac," so ob novici o smrti zapisali v ljubljanski Drami.
Kot so še zapisali, je Radko Polič - Rac svoje prve vloge v ljubljanski Drami odigral že v sezoni 1965/66 in v naslednjih desetletjih oblikoval vrsto nepozabnih, izvirnih in izjemnih igralskih kreacij. "Zapisale so se v gledališko zgodovino ter v spomin in srca gledalcev, ki so ga spremljali skoraj šest desetletij. Za svoje vloge je prejel vse nagrade, ki jih v našem in nekoč širšem jugoslovanskem prostoru igralec lahko dobi: od Borštnikovih in Sterijevih nagrad do zlatega lovorjevega venca, puljske zlate arene, Župančičeve nagrade, Borštnikovega prstana in Prešernove nagrade za življenjsko delo," so spomnili.
Ko je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, je njegov kolega in prijatelj Dušan Jovanović zapisal: "Polič je preklemansko plastičen igralec. Pravi figuralik. Njegova galerija likov je neverjetno impresivna. Če bi gledališki igralci lahko prirejali pregledne razstave kot slikarji, bi Polič imel kaj pokazati. Gotovo bi obiskovalci njegove retrospektive obstrmeli."
Hrvaški režiser Georgij Paro pa je, kot spominjajo v Drami, o enem svojih najljubših igralcev zapisal: "V njegovi igri je nekaj ganljivega: pred vami je nemočen človek, igrača v rokah usode, ki trpi in bo propadel, pa ne naredi ničesar, da bi se zaščitil ali ubranil, pač pa mučeniško spije svojo čašo do dna. Pri tem skoraj ni pomembno kakšen lik igra - pozitivca ali negativca - obema vsadi svojo ranljivost in šibkost, nekakšno obsojenost na propad." In še: "Rac je sveti igralec, ki izgoreva za svojo gledališko vero. Fanatik. Ne kalkulira. Izgoreva kot sveča. Ni ga težko upihniti: dovolj je že, da ga ne sprejmeš in nimaš rad, pa bo ugasnil. In kam pobegnil. Raca, torej, moraš imeti rad."
Novico o igralčevi smrti so danes sporočili iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Radko Polič - Rac je zaigral v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih in radijskih igrah in se uveljavil kot karizmatičen igralec z izjemnim občutkom za oblikovanje večkrat protislovne človeške usode. Leta 2002 je prejel Borštnikov prstan in leta 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.