Javnosti znani obrazi so lahko popolnoma zavajajoči, celo med dolgoletnimi prijatelji, ki se spuščajo na območja privatnega in (občasno tudi) skrivnega. Za ohranitev kakršnih koli zvez, pa naj gre za prijateljske, zakonske ali sorodstvene, je treba velikokrat zamižati, molčati in preslišati. In če ne bi igrali te igre, kot alternativno rešitev konca ponudi film Popolni tujci (2016), bi še naprej, kljub vsem skrivnostim, ohranjali dobro življenje s pomočjo pomembne preživitvene strategije, imenovane »življenjska eleganca. A na terasi pri Adamu in Evi, kjer namesto Boga to noč nad rajem vlada mrk, bodo vsi ugriznili v jabolko spoznanja. Čeprav zbrana druščina sluti, da brskanje po tujih »podstrešjih« ne bo prineslo nič dobrega, ponujeno jabolko tako slastno vabi predvsem ženski del druščine, s pridruženim Filipom, da se morajo, čeprav neradi, igri pridružiti tudi njeni nasprotniki. Kjer sta Adam in Eva, mora biti tudi raj. In kjer je raj, je tudi prepovedan sad. Prijatelji, postavljeni v kožo vsevednega, bodo prišli do obojega. Do spoznanja in do smrti. Umrlo bo do zdaj znano »dobro« življenje in z njim »eleganca«, kmalu bodo stali na pragu novega, drugačnega in neznanega. /…/

Ljudje smo izjemno iracionalna bitja in mnogi živijo svoj preprost vsakdan, misleč, da so zadovoljni, a v resnici živijo v laži in zatajevanju, zato začnejo nekega dne njihove potisnjene bolečine uhajati na plan. Adam to tenkočutno ubesedi v enem svojih monologov: »Dovoljujemo, da čas mineva, in molčimo, molčimo, molčimo, dokler tisto nepovratno ne pride in naših nesreč ne potisne do točke, na kateri jih več ne moremo prenesti, in takrat začnejo nesreče kar same od sebe izstopati.«

(odlomek iz gledališkega lista)