Vedno manj se nas še spominja in vedno redkeje se še spomnimo, kaj smo praznovali 29. novembra. Na nekdanji praznik nekdanje države se vedno bolj lepi prah zgodovine, pogled na ne tako davno preteklost pa je začinjen bodisi z grenkobo bodisi z nostalgijo. Kljub temu pa so nekatere vezi, stkane v deželi južnih Slovanov, še vedno trdne, najmočnejše med njimi so verjetno prav gledališke, zato je gostovanje Bosanskega narodnega gledališča (Bosansko narodno pozorište – BNP) iz Zenice v Prešernovem gledališču v Kranju več kot posledica spleta naključnih okoliščin.

29. novembra 2012 bodo v Prešernovem gledališču Kranj gostovali s predstavo Pismo iz 1920.

Režiser in avtor Oliver Frljić je ta hip eden najbolj iskanih »jugoslovanskih« režiserjev, saj ustvarja na celotnem območju nekdanje države, njegove uprizoritve pa so deležne nagrad na najuglednejših festivalih. S svojo izrazito avtorsko odrsko govorico se skoraj vedno dotika razpada Jugoslavije in njenih posledic. Oliver Frljić je zelo opazen ustvarjalec tudi v slovenskem gledališkem prostoru. Močno sta odmevali obe predstavi, ki ju je že režiral pri nas: Preklet naj bo izdajalec svoje domovine v Slovenskem mladinskem gledališču in Tri sestre v Prešernovem gledališču Kranj, v letošnji sezoni pa pričakujemo kar tri njegove režije: Klistirajmo Srčka! (SMG), Božič pri Ivanovih (SNG Drama Ljubljana) in Poraz (PG Kranj).

S predstavo, ki jo je lansko jesen režiral v zeniškem gledališču, se je »vrnil domov«. BNP Zenica je gledališče, najbližje Frljićevemu rodnemu Travniku, zato jo je zasnoval po besedilu Pismo iz 1920 drugega znanega Travničana, Iva Andrića, hkrati pa je v njej spregovoril o krvavi zgodbi, ki se je v Bosni odvijala ob koncu 20. stoletja. In spregovoril je tako, kot to počne najraje: brez rokavic, ostro, nepristransko, neprizanesljivo in provokativno. Kakor nekatere druge njegove uprizoritve je tudi Pismo iz 1920 že pred premiero na sarajevskem gledališkem festivalu MESS dvignilo ogromno prahu. Predstava je hkrati razburila in razjezila, pa tudi navdušila, najbolj seveda občinstvo na številnih festivalih, na katerih je kasneje sodelovala.