Jeseni konec zapletov z imenovanjem šefa mariborskega lutkovnega gledališča?

Redjkovi je petletni mandat na čelu LGM potekel oktobra lani in že takrat se je postopek zapletel. Kljub številni podpori Redjkovi je občinska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz) za novega direktorja predlagala Sašo Jovanovića. Mestni svet je zaradi očitkov o političnem kadrovanju predlog zavrnil in zahteval ponovitev razpisa, Redjkovi pa so za leto dni podelili status vršilke dolžnosti direktorice.

Na ponovljenem razpisu se je zgodba ponovila, čeprav so bile medtem volitve in se je spremenila sestava Kviaza in mestnega sveta. Na ponovljeni razpis se je prijavilo pet kandidatov - poleg Redjkove in Jovanovića še Miha Horvat, Blaž Rafolt in Mileva Kralj Buzeti. Čeprav je Kviaz svetu zavoda in programskemu svetu LGM kot kandidata predlagal zgolj Horvata in Kralj Buzetijevo, sta oba organa tako kot zaposleni v LGM podprla Redjkovo.

Končno odločitev ponovno sprejema mestni svet, ki se bo s tem vprašanjem soočil predvidoma septembra. Katerega od kandidatov mu bo tokrat predlagal Kviaz, še ni znano. "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo na svoji naslednji redni seji za sejo mestnega sveta, ki bo septembra, na podlagi prejetih mnenj organov zavoda oblikovala predlog," je bilo vse, kar so zaenkrat povedali na občini.

Redjkova upa, da bo Kviaz ravnal preudarno. "Odločitev je njihova odgovornost in v to se ne morem, ne smem in ne želim vtikati. Vsekakor pa verjamem v preudarno presojo na osnovi merodajnih informacij in posredovanih programov," je povedala.

Dosedanjih zapletov v postopku ne želi komentirati. "O tem ne želim soditi, postopki so še v teku. Pomisleke ustanovitelja si zlahka razlagam kot negotovost pred zaključkom investicije prenove Minoritov, ki se bodo v kratkem času vzpostavili kot najlepši kulturno-umetniški prostor daleč naokrog," je dodala.

V času njenega vodenja se je gledališče preselilo v nove prostore v prenovljenem minoritskem samostanu na Lentu, lani so tam odprli še zunanji avditorij, letos pa naj bi v upravljanje prevzeli tudi dvorano v sosednji minoritski cerkvi. "Mislim, da je gledališče v času delovanja v minoritskem samostanu dokazalo, da je vrhunskemu gledališkemu in kulturnovzgojnemu delu še kako kos," ocenjuje Redjkova.

Poudarila je, da pri izbiri novega direktorja ne gre le za to, kdo bo vodil lutkovno gledališče, ampak za odgovornost za vzpostavitev celovite programske, organizacijske in finančne sheme delovanja celotnega objekta minoritskega samostana z dvema novima prizoriščema. "To je zahtevna naloga. V gledališču smo se nanjo v strokovni povezavi z uradom za kulturo in mladino Mestne občine Maribor pripravljali ves čas izgradnje, a vsakdo zares odgovoren za tako obsežno investicijo bi dvomil. S tem izraža svoje razumevanje kompleksnosti teh nalog v bližnji prihodnosti," je povedala.

Kljub vsemu je čutiti, da so razlogi za nasprotovanje njenemu nadaljnjemu vodenju LGM tudi politične narave. V zadnjem času je bila Redjkova večkrat kritična do mestnih oblasti. Med drugim se je pridružila lanskemu protestu mariborskih javnih zavodov proti napovedanemu drastičnemu krčenju občinskih sredstev za kulturo, javno pa je tudi izrazila nasprotovanje nalaganju vedno novih nalog lutkovnemu gledališču, brez da bi to zanje prejelo dodatna sredstva.

Za kandidaturo za nov mandat se je odločila na podlagi dosedanjega dela in še neuresničenih načrtov za naprej. "Ponovna kandidatura je po prvi petletki, polni dodatnih nalog in obveznosti samoumevna. Podlaga se postopoma vzpostavlja, gledališče pa si zasluži kontinuiran razvoj. Dosedanje delo se je izkazalo kot umetniško in poslovno uspešno, zato nisem videla posebnih ovir. Ponovno kandidaturo sem razumela celo kot svojo dolžnost, saj z njo izražam osebno odgovornost za do sedaj opravljeno delo in oblikovano strategijo razvoja," je povedala.