Dejstvo, da so bili pred 10 leti člani skrajne desničarske stranke vključeni v vlado, jim je omogočilo gibanje po parketu in danes njihova stališča ne vzbujajo več škandalov.
Evropska unija je tedaj proti Avstriji upravičeno uvedla sankcije, ki pa so dejansko vzpostavile nasproten učinek od tistega, kar se je želelo doseči, je Jelinekova povedala v intervjuju za četrtkovo izdajo milanskega dnevnika Corriere della Sera. Intervju je povzela avstrijska tiskovna agencija APA.
"Meni osebno se zdi protievropska drža velikega dela Avstrijcev tragična, saj so glasovali za vstop v EU. Razmere se mi zdijo v Nemčiji precej drugačne. Danes je to demokratična država, v kateri se razvija živahna kulturna debata. Slednjo seveda ogroža medijski pluralizem, ki ga vodijo in podpirajo zavezniki. V Avstriji skoraj polovica prebivalstva - od tistih, ki znajo brati - dnevno prebira Kronenzeitung, časnik z zdravim ljudskim duhom, ki pa vendarle nikoli ni bil zdrav," je povedala dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 2004.
Jelinekova okrog sebe nenehno čuti sovraštvo. "Sovražni so predvsem pisci na forumih v časnikih in v pismih bralcev. Kot da bi že moje ime sprožalo avtomatične odzive. Takoj ko nekdo zasliši ali prebere moje ime, že začnejo deževati žaljivke. To mi globoko greni življenje, ker mi vzbuja vtis, kot da sem zaznamovana in da me nihče ne želi prisluhniti. 'Vedno isto govori, saj vemo' - tako mislijo ljudje o meni," je potožila Jelinekova.
Kritični duh je stalnica njene življenjske poti. "Hecno, ko razmišljam o tem, spoznavam, da sem bila od nekaj takšna. Vedno sem lahko pisala samo 'proti' nečemu. Nikoli mi ni uspelo misliti pozitivno o določeni temi, o kateri sem pisala. Verjetno je to povezano z mojim značajem, vsekakor prihaja iz globin. Ta drža se ni spremenila in Avstrija, ki je skorajda edina tema mojega pisanja, ne ponuja veliko priložnosti, da bi bil človek 'za'. Pravzaprav nobene. Lahko bi torej rekli, da živim in pišem v kontrastu s svojo deželo. Vendar to ni načelen kontrast, temveč kontrast, nastal kot plod razmer. Ne preostaja mi nič drugega, kot da sem proti," je menila Jelinekova.
Pisateljici je najljubši njen roman "Die Kinder der Toten", ki ga šteje za pomembno delo. A je dostopen skoraj izključno v nemščini, ker si založniki ne obetajo veliko od morebitnega prevoda. Pisateljica tačas piše gledališko igro o Faustu v ženski podobi in kratko dramo o grehih gradbenikov; za slednjo jo je navdihnila lanska zrušitev Zgodovinskega arhiva v Kölnu.