Avtorski projekt JAZIJA – potopisni performans Vesne Hauschild je zorel kar nekaj časa: »Že tekom študija sem objavljala potopisne članke in organizirala nekaj potopisnih predavanj. Pri teh gre običajno zgolj za razlaganje ob projekciji. Prešinila me je ideja, da bi bilo zanimivo preskusiti še druge načine posredovanja zgodb občinstvu in narediti tak dogodek bolj interaktiven in dramatičen.«

Med večkratnimi potovanji po Indiji je nastajal potopisni roman,  ki ga Vesna pravkar končuje. »Ob pisanju romana sem podoživljala trenutke s preteklih potovanj in za predstavo izbrala najbolj zanimive in konfliktne situacije. Preko tehnike 'devising theatre' sem skupaj s scenografko in kostumografko Heleno Trebar skušala najti najustreznejši medij za posredovanje posamezne situacije. V biti sem dramatik, obožujem besede, zato mi je bil poseben izziv iskati druge načine posredovanja zgodbe, manipulirati z obstoječim tekstom, ga dramatizirati in ponekod nadomeščati z drugimi sredstvi: s sliko (fotografijo), zvokom, gibom itd. Predstavitve posameznih krajev in kulturološke razlike se odstirajo v dramatiziranih situacijah. Helena je bila ves čas načrtovanja in ustvarjanja te predstave moje tretje oko, za kar sem ji izredno hvaležna in mislim, da sva postali dobro uigrana ekipa, two men band (smeh).«

Performans je kombinacija odrske igre, giba in multimedije. Vključena so tudi doživljanja svetovne popotnice Alme Karlin, ki ustvarjajo večdimenzionalnost in pričarajo nekaj mistike. JAZIJA temelji na resničnih doživetjih, ki so mestoma prilagojena potrebam dramatizacije. Osebe, s katerimi je Vesna v interakciji na potovanjih, so resnične, le imena in nekatere karakteristike so spremenjene zaradi varovanja individualnosti. Avtentičnost je ohranjena tudi z avtorskimi fotografijami, čustveno zaznamovanimi osebnimi predmeti, ki so Vesno spremljali na teh poteh in celo z oblačili, ki jih je nosila v situacijah, rekonstruiranih na odru. »Ne gre za dokumentarno dramo, pač pa za performans, ki odstira svet zunaj mene, prav tako pa tudi moj notranji svet.«

»Vsako potovanje in odkrivanje sveta je tudi potovanje vase,« pravi Vesna. »Kamorkoli greš, doživljaš stvari, kot jih vidiš ti, ne glede na to, kam greš in kaj iščeš, pred seboj ne moreš pobegniti,« še doda. »Samoiskanje in 'preizpraševanje'«, kot pravi, »dosežeš močneje in globlje, ko si odmaknjen od rutine vsakdana, izven svoje cone udobja. Ko potuješ sam, si bolj odprt, srečuješ najrazličnejše ljudi, spoznavaš nov svet, ob soočenju z nepredvidljivimi situacijami pa tudi še neodkrite svetove v sebi.« Tako Vesna kot Alma v predstavi ob potovanju iz dežele v deželo rasteta in se učita o sebi in o svetu … nepredvidljivih situacij, ki te prisilijo v testiranje lastnih vrednot, pa je na potovanju ogromno, zato se učenje  pravzaprav nikoli ne konča. »S tem ne mislim, da ljudje, ki ne potujejo, ne rastejo, a osebno se bistveno hitreje odprem, kadar zamenjam običajno okolje in sem tudi bolj dovzetna za spremembe, saj je že samo potovanje premikanje, torej sprememba na fizičnem nivoju, ki pa se nato naseli še v duha, ki išče nova spoznanja.«

»Ne bi rekla, da je Alma Karlin moja vzornica, prej sorodna duša,« pove Vesna. »Na enega svojih prvih solo potovanj sem vzela nekaj potopisnih romanov o Aziji, med njimi tudi Samotno potovanje in Doživeti svet Alme Karlin. Ko sem brala, sem čutila z njo, zdelo se mi je, kot da se pogovarjava, celo deliva mnenje. Prevzel me je zelo močan občutek, da jo poznam; da razumem njen pogled na samorealizacijo v povezavi z materinstvom, hrepenenje po sprejetosti, občutek osamljenosti in/ali nerazumljenosti, njeno rezkost in na drugi strani neizmerno subtilnost, pritoževanje nad okolico, ki pa je začinjeno s samoironijo in zasenčeno z neomajno voljo za uresničitev želenih sanj. Ugotovila sem, da imava ne glede na časovni prepad med nama, veliko skupnega, in prepričana sem, da se marsikatera sodobna ženska, popotnica ali ne, lahko na trenutke poistoveti tako z njo kot z mano. Almo sem želela še bolje spoznati, zato sem prebrala vse dostopno gradivo, si ogledala razstave, dokumentarni film  ... Ker pa imajo vsake oči svoja očala, je v performansu, upoštevajoč ves dostopen material, Alma nenazadnje prikazana tako kot jo doživljam jaz sama. … Pridite potovat z nama!«
Z.Š.