Jan Fabre: Dramski teksti

Z Janom Fabrom se bo pogovarjal Janez Janša, režiser in direktor zavoda Maska. Izdajatelja: Študentska založba in zavod Exodos.

Jan Fabre je osrednji gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. 9.5. bo svetovna premiera predstave Droge so me obdržale pri življenju, ponovitve predstave sledijo 10.,11. in 12.5. 2012.

Veliki mag sodobnega gledališča in likovne umetnosti, režiser, slikar, dramatik, vizualni umetnik Jan Fabre se je slovenskemu občinstvu izčrpno predstavil lani v okviru projekta FABRE V LJUBLJANI (18. 3.–24. 4. 2011). Spoznali smo ga kot vizualnega umetnika (tri razstave v okviru MGML), filmskega režiserja (izbor filmov v okviru Slovenske kinoteke) ter ustvarjalca sodobnih odrskih umetnosti (režiser, dramatik, koreograf, scenograf pa tudi kot selektor in predavatelj v okviru 17. Exodosa in 5. balkanske plesne platforme).

Pričujoča knjiga, izbor 14 dramskih besedil, ustvarjenih v obdobju 1975–2011, je prva izdaja Fabrovih del v slovenščini. Na eni strani zaokrožuje projekt Fabre v Ljubljani, na drugi napoveduje krepitev sodelovanja, saj je bil prvi majski teden v okviru Evropske prestolnice kulture - MARIBOR 2012 v znamenju tega velikega umetnika:  7. 5. gost projekta Dvanajst, 9., 10. 11. in 12. 5. svetovna premiera sola Droge so me obdržale pri življenju, ustvarjenega za slovitega plesalca in koreografa Tonyja Rizzija. Tekst zaključuje sveže natisnjeno knjigo.

Jan Fabre je študiral na Inštitutu za uporabno umetnost in na Kraljevi likovni akademiji v Antwerpnu. V letih 1976−81 se je ukvarjal z umetnostjo performansa, kar je pustilo sledi v njegovem gledališkem delu, ki se osredotoča na telesno ekspresijo. Od osemdesetih let  režira operne, gledališke in plesne predstave ter sodeluje na najpomembnejših svetovnih razstavah. Velja za enega najbolj inovativnih in vsestranskih umetnikov svojega časa. S svojo umetniško vizijo širi obzorja vsakega žanra, ki se mu posveti. S svojimi privlačnimi deli gledalcu in bralcu vsakič znova pridrži ogledalo, sicer ovito v lepoto, a vedno ostro kot britev. Širši javnosti je ime Fabre postalo znano, ko je strop kraljeve palače v Bruslju prekril z 1,6 milijona svetlečimi skarabeji; dekoracijo je poimenoval Raj užitka (Heaven of Delight).