Knjigo je prevedla Katja Zakrajšek, spremno besedo zanjo pa je napisal Mladen Dolar. Urednica zbirke je Petra Pogorevc.

Alain Badiou, eden najpomembnejših sodobnih filozofov, stoji, kot v spremni besedi strne Mladen Dolar, »(za zdaj) na koncu […] burne, intrigantne in težavne zgodovine razmerij med filozofijo in gledališčem. Skoraj ga ni filozofa, ki bi posvetil toliko časa in energije gledališču, ne le filozofskim refleksijam o gledališču, temveč tudi kot gledališki avtor in praktični sodelavec (predvsem v prijateljstvu z velikim francoskim režiserjem Antoinom Vitezom)«.

Njegov obsežni filozofski opus, ki se vrti okrog dogodka in resnice na različnih toriščih človeškega bivanja – v znanosti, politiki, umetnosti in ljubezni – in s katerim je svetoven sloves dosegel že v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, je v slovenski prostor s prevodi člankov začel vstopati proti koncu 90. let, s prevodi monografij pa leta 2004, ko sta v istem letu izšla Ali je mogoče misliti politiko?; Manifest za filozofijo ter Mali priročnik o inestetiki. Sledili so Pogoji (2006), Kratka razprava o prehodni ontologiji; Očrt metapolitike (2010) in Deleuze, hrumenje Biti; Drugi manifest za filozofijo (2012).

H gledališču se je Alain Badiou kot filozof vedno znova vračal, saj ima v njegovi misli o umetnosti oziroma o razmerju med umetnostjo in filozofijo središčno vlogo. Manj znano je, da Badiou ni le mislec gledališča, temveč tudi sam dramatik. Prav iz njegovega sodelovanja z režiserjem Antoinom Vitezom, eno ključnih osebnosti francoskega gledališča 20. stoletja, so v 80. letih izhajale refleksije, ki so postale osnova za Rapsodijo.

V četrtek, 28. januarja, ob 19. uri bo na MGL youtube kanalu predstavitev knjige. Dogodek bo povezovala urednica knjige in zbirke Petra Pogorevc, na njem pa bosta sodelovala še prevajalka Katja Zakrajšek, avtor spremne besede Mladen Dolar ter Brane Jordan, član igralskega ansambla MGL.