»Začnimo z mogoče najočitnejšim: kako nam lahko branje Antigone pomaga prebroditi današnje probleme, na primer podnebno krizo? Glede tega je treba biti zelo jasen – sploh nam ne more pomagati. Kljub temu mislim, da je branje Antigone lahko koristno. Problem današnjega človeštva je kombinacija številnih zagat; poleg podnebne krize in obsežnega izumiranja vrst smo tudi v krizi demokratičnega odločanja v svetu množične akumulacije osebnih podatkov in algoritemskega upravljanja z njimi. Natančno v tem pogledu se mi zdi Heglovo branje Antigone – z nekaj konstruktivne kritike – nadvse koristno. Hegel namreč sploh ni bral mita o Antigoni, ki ga najbolje poznamo iz znamenitega Sofoklesovega besedila, kot snovi nekega posamičnega umetniškega izdelka, temveč kot neposredni izraz grškega sveta, kot podobo svetovnega duha v obdobju grštva. Če bi morali grštvo kot celoto izraziti v omejeni, končni podobi, potem bi bila to v veliki meri prav podoba dramskega dela o Antigoni. In osrednja poanta Heglovega branja je navsezadnje natančno v tem, da je v mitu o Antigoni zajeta ne le kompleksna paradoksnost tedanjega sveta kot celote, temveč tudi to, da se je ta paradoksnost lahko razrešila samo skozi propad tiste celote in kot nastop neke nove epohe, epohe, katere temeljnih izrazov ni več mogoče zreducirati na izraze starega režima. Čeprav nam branje Antigone torej ne more prav nič pomagati v smislu koristnih nasvetov za ravnanje s človeškimi odpadki, pa nam lahko pomaga razumeti, kaj sploh pomeni, da se neka človeška doba konča, kako je mogoče misliti človeško dobo kot nekaj, kar nastopa znotraj svetovne zgodovine in katere propad je obenem tudi motor zgodovinskih sprememb, ter navsezadnje, ali je nemara v izrazih starega sveta kljub vsemu mogoče formulirati obljubo novega. Še več, heglovsko branje Antigone nam daje slutiti, da je resnično zgodovinska sprememba našega sveta mogoča samo skozi spremembo tistega, čemur sploh rečemo svet.« Gregor Moder (iz uvodnika)
»Antigona Gregorja Modra je suveren in izviren prispevek k enemu sicer najodmevnejših in najpogosteje komentiranih klasičnih tekstov.« Prof. dr. Alenka Zupančič
Gregor Moder je filozof in urednik. Zaposlen je kot višji znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije in s filozofijo umetnosti. Je avtor knjig Hegel in Spinoza (Analecta 2009, nemška izdaja 2012, angleška, precej predelana izdaja 2017) ter Komična ljubezen (Analecta 2015), souredil je delo The Object of Comedy (Palgrave 2020), trenutno pa soureja The Ethics of Ernst Lubistch (R&L 2024).
S Sofoklesovo Antigono se je ukvarjal skoraj desetletje v okviru rednega kurza iz Filozofije umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Knjiga je izšla ob finančni podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.