Ivanka Mežan, ki je ustvarila skoraj 100 vlog, večji pomen kot izkušnjam pripisuje igralčevi karizmi. "To igralec ima ali pa ne," je poudarila. "To je božji dar, danost, ki jo lahko uporabiš - vendar pošteno - izraziš in podariš drugim", je povedala ob jubileju.
Igralki, ki se je uveljavila tudi na področju filma, čeprav je tja prišla dokaj pozno, je bil film enako všeč kot gledališče, čeprav je, kot je dejala, "kamera ni imela preveč rada". Pri gledališču jo je najbolj razveseljeval neposreden stik z občinstvom oziroma vzajemno prelivanje čustev.
Ivanka Mežan je leta 1944 prvič stopila na odrske deske v okviru partizanskega gledališča. Po osvoboditvi se je priključila ansamblu SNG Drama v Ljubljani. Sočasno je študirala na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost, vendar je zaradi preobilice dela v Drami zaključila le štiri študijske semestre. V SNG Drama je ustvarjala do upokojitve leta 1979.
Pozneje je nastopala tudi na odru Prešernovega gledališča v Kranju, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju ter v Gledališču Koper.
Jubilantka, ki je še pred kratkim pomagala študentom pri različnih igralskih projektih, je za svoje delo prejela vrsto nagrad, nazadnje lani nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. V filmski svet je stopila leta 1973 z vlogo v filmu Cvetje v jeseni, pozneje pa je ustvarila 17 vlog v celovečernih ter šest v kratkih filmih.
Med gledališkimi nagradami velja izpostaviti zvezno nagrado za vlogo Ofelije v Hamletu (1949), Sterijevo nagrado za vlogo Dominike v igri Delavnica oblakov (1967), Borštnikovo nagrado za vlogo Sgriccie v drami Velikani z gore (1977) in nagrado Prešernovega sklada za vlogo Varvare Petrovne Stavrogine v Blodnjah (1986). Leta 1995 je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Bogat je tudi njen televizijski opus. Ustvarila je vloge v več kot 40 televizijskih dramah, filmih in serijah. Na Radiu Ljubljana je prvič nastopila leta 1951 in oblikovala več kot 50 raznovrstnih karakternih vlog.