Predstava v režiji Poljaka Krzysztofa Warlikovskega, velike zvezde evropskega gledališča, je med 20. in 25. novembrom v sklopu festivala "spielzeit'europa" na sporedu v Gledališču berlinskih iger (Haus der Berliner Festspiele). Vse predstave za dvorano, ki sprejme približno 1000 gledalcev, so razprodane.
Predstava "Un Tramway", ki je koprodukcija več gledališč in festivalov, je doživela premiero februarja v pariškem gledališču Odeon (Theatre de l'Odeon). Od tedaj navdušuje tako občinstvo kot kritiko. Warlikowski se je v svoji predstavi osredotočil na lik Blanche Dubois, okoli katerega je nanizal tudi nekatera dodatna besedila, Platona, Wilda, Sofoklesa in drugih, ki naj še dodatno osvetlijo njeno mučno usodo.
Isabelle Huppert, ki ne slovi po tem, da bi se, ko enkrat stopi z odra ali izpred kamere, prav rada razdajala občinstvu, je v nedeljo skupaj z ekipo vendarle pristala na pogovor. Povedala je, da je že dolgo občudovalka dela Warlikovskega, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bosta združila ustvarjalne moči. Huppertova meni, da je Blanche, ženska na meji norosti, fantazija vsakogar, vsakdo jo razume drugače.
Warlikovski je dodal, da odnos med Blanche in Stanleyem Kowalskim kaže predvsem na tragično nasprotje med moškim in žensko, le da se je sam osredotočil na Blanche, ki zaobjema tako ženski kot moški pol. "Blanche je v vseh nas, je nekaj, česar se bojimo," je povedal režiser.
Huppertova, ki med pogovorom ni uspela odgovoriti na eno od neprofesionalnih vprašanj moderatorke, ali si kostume izbira sama, saj je vmes posegel razburjeni Warlikovski, je kasneje vendarle spregovorila še o razliki med študijem za film ali gledališče.
Igralka, ki je svojo kariero začela v gledališču in je doslej posnela več kot 100 kino in TV filmov, pri svojem delu sledi metodi Stanislavskega. Ko se pripravlja na vlogo, ob tem v prvi vrsti raziskuje sebe, koplje po lastni osebnosti. To velja tako za delo v gledališču kot na filmu.
Huppertovo je berlinsko občinstvo leta 2005 spremljalo v predstavi 4.48 Psihoza Sarah Kane v režiji Clauda Regyja. Igralka je na odru nepremično stala 70 minut in v francoščini s svojo prepoznavno čustveno distanco interpretirala besedilo.
Takrat so gledališki kritiki zapisali, da je Huppertova v Psihozi neizpodbiten dokaz za to, da obstaja moč prezence.
Nagrajevana francoska igralka, ki sodi med največje talente filmskega in gledališkega sveta, se je v Berlin vrnila že leto pozneje, 2006, takrat s predstavo Boba Wilsona Kvartet po besedilu Heinerja Müllerja.
Huppertova bo v kratkem začela snemati s filipinskim režiserjem Brillantom Mendozo, gostom zadnjega Liffa.