Nekatere pesmi, oziroma njihovi zametki, so stare preko 19 let. Le-te so na nek način razpon časa, skozi katerega je avtorica klesala svoj glas preko gnetenja, pisanja, brisanja in ponovnega zapisovanja različnih fragmentov teksta, ki se je skozi vztrajajoče pozabljanje in vračanje prelevil v pesmi, so zapisali v gledališču.

Tokrat bo umetnica poleg živega in "nasnetega" petja tudi karakterno utelesila in uprizorila vsebine pesmi, ki so na nek način igra emocionalnih stanj in fragmenti zgodb iz vsakdanjega življenja. Gre za male drame, ki na nek način "kapriciozno oblikujejo smešne, bizarne in usodne poti našega doživljanja sebe, drugih in sveta".

Za Sobotno prilogo Dela je avtorica spregovorila o svojem ustvarjanju in izidu najnovejše plošče iT: Another Crying Game, ki je izšla 13 let po prvencu Crying Games. Kot je pojasnila, morda obe Igri zanjo pomenita distanco do joka, da sploh lahko dela. "Da se malo zamamim, omehčam s tem, da se 'samo igram'".

"Igra zaznamuje neko mojo potrebo po distanci. Da lahko sploh delam s tem. Glas je res prišel skozme kot cunami. Glas ni nikoli nedolžen, vedno prinese neko emocijo, zgodovino, pokrajino, ki vedno obstaja, od nas pa je odvisno, ali smo jo sposobni slišati. Ko daš svoje delo poslušati nekomu drugemu, se mi zdi, da se moraš nekako izprazniti od tega, da vsa ta voda pride ven, da se izkristalizira v neko obliko. Kadar pojem, moram narediti prostor za poslušalca, za tistega, ki je priča, da lahko skupaj bivamo v tem prostoru," je še povedala.

Ponovitvi predstave bosta v nedeljo in ponedeljek ob 20. uri v Gledališču Glej.

Za koncept, avtorsko glasbo in izvedbo je poskrbela Tomažin, za dramaturško svetovanje Sašo Vollmaier, za scenografijo Karolina Kotrbova, za kostumografijo Dajana Ljubičić, za glasbene aranžmaje in snemanje pa poleg Tomažin tudi Andraž Mazi in Aldo Ivančič.