Letos je k svojim uspehom dodala še listino Mete Vidmar, posebno priznanje za področje plesne dejavnosti, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Založnik s svojim širokim delovanjem pomembno vpliva na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na plesnem področju – vztrajno, predano, angažirano in z nenehnim poglabljanjem vpogledov aktivno soustvarja kontekst sodobnega plesa in uprizoritvenih praks v Sloveniji pa tudi širše. 

Delujete na ogromno različnih področjih, ki se raztezajo od dramaturgije, raziskovanja do plesa. Katero področje vas kot človeka najbolj napolni, v čem najbolj uživate?

Težko mi je postaviti prioritetno lestvico vlog in poklicev, saj je prav slalomiranje med njimi tisto, kar dela življenje zanimivo. Od nekdaj potrebujem dinamično okolje in okvirje, znotraj katerih lahko rastem. Uživam predvsem v skupinskem delu, v dialogu, v skupnih prizadevanjih in dosežkih.

Vsaka vloga prinaša svojevrstne izzive; veselje ob odkrivanju ali postavljanju nečesa novega, reševanje težav, iskanje rešitev, tekmo s časom, veselje ob uspehih in seveda tudi občasne zdrse, iz katerih se učim. Je pa kombinatorika vlog nemalokrat začinjena s frustracijo, predvsem zato, ker se projekti pogosto zgostijo do te mere, da si le s težavo zamišljaš, da boš na koncu ostal nepoškodovan. Nemara zato občasno sanjarim o raztegljivosti časa, o avatarjih, o vzporednih svetovih, v katere bi lahko (vsaj občasno) pobegnila.

Pred kratkim ste za svoje delo prejeli listino Mete Vidmar. Kaj vam pomeni ta nagrada?

Nagrada je potrditev, da svoje delo opravljaš kakovostno. Ganjena sem, da je moje delo prepoznano v takšni luči. Nagrad v polju sodobnega plesa ni veliko, kar je še dodaten razlog za hvaležnost ob prejemu nagrade. Prazničen občutek.

Kje najdete navdih za plesno ustvarjanje in nove ideje?

Najpogosteje se ideje porajajo v dialogu; bodisi s knjižnimi deli, s predstavami ali drugimi umetniškimi deli, z aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem, zelo pogosto v pogovorih s kolegi pa tudi s samim seboj. Projekti se rojevajo iz prepoznane ali zgolj intuitivno zaznavne potrebe vzpostavljanja nečesa, raziskovanja ali morebiti celo odgovarjanja na težave in izzive trenutnega časa in prostora.

S katerimi umetniškimi disciplinami najraje povezujete ples?

Sodobni ples ima razmeroma kratko zgodovino. Je plod in posledica določenih družbenih in kulturnih dejavnikov, predvsem zavedanja kompleksnosti človeškega telesa in bolj celostnega, holističnega pogleda nanj. To pomeni, da telo ni več dojeto kot lupina, ampak kot nekaj inteligentnega, gibkega, s sposobnostjo diseminacije idej, oblik in dejanj. Baruch Spinoza je v svoji Etiki zapisal še vedno kanoniziran stavek, da še nihče ni določil, kaj zmore telo samo od sebe. Ta stavek še vedno neizbežno drži; telo je tudi nekakšen motor premišljevanja, samoopazovanja in ustvarjanja sodobnoplesne umetnosti. Še vedno se mi zdi čudežno, da nas nekaj tako osnovnega in bazičnega, kot je telo, nenehno preseneča, odpira vselej nova vprašanja, nas afektira in intelektualno zaposluje. Slediti telesu je zame aksiom postajanja s svetom ter poglobljenim razmišljanjem o življenju in bivanju. Odpira polje drugačnega védenja in vedenja, možnega delovanja in sproža domišljijo, s katero aktivno posegamo v svet in ga s tem tudi že spreminjamo. In to se pogosto dogaja v prepletu z drugimi disciplinami, ne samo umetniškimi. Razlivanje onkraj robov discipline je vselej plodno, saj pogosto odpira nove spoje in kompleksnost v razumevanju.

Ste soiniciatorka in kuratorka CoFestivala, aktivno soustvarjate društvo Nomad Dance Academy Slovenija … Kako delujete v okviru društev, kateri so vaši cilji in sporočila, ki jih želite predati s svojim delovanjem?

V Nomad Dance Academy Slovenija in tudi v okviru regionalne mreže Nomad Dance Academy si od vsega začetka prizadevamo sodobnemu plesu zagotoviti ustrezen prostor za ustvarjanje in ga kontekstualizirati. Društvo in mreža med drugim delujeta na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, promocije in produkcije sodobnega plesa. Smo ustanovitelji Začasnega slovenskega plesnega arhiva ter pobudniki in producenti obsežne digitalne plesne baze, ki bo javno predstavljena prihodnje leto. Redno organiziramo tudi dogodke z mednarodnimi umetniki, ki lokalni skupnosti prinašajo in z njo izmenjujejo svoja znanja in izkušnje. Ker sodobnoplesno umetnost razumemo kot pomembno javno tvorbo, smo med drugim aktivno vpeti tudi v upravne odbore stanovskih društev, kot sta Društvo kritikov in teatrologov ter Društvo za sodobni ples.

Izpostavim pa lahko tudi strateško povezovanje v različne evropske in mednarodne mreže ter projekte, kot so platforma Kooperativa, mreža DANCE ON, PASS ON, DREAM ON, NonAligned Movements in European Dancehouse Developement Network (EDN). Te mreže združujejo najuglednejše evropske sodobnoplesne institucije in neinstitucionalne organizacije s področja sodobnega plesa in sodobnih scenskih umetnosti. Z vsemi dejavnostmi dokazujemo razvejanost sodobnoplesne umetnosti, njen pomen, prepletenost in soodvisnost njenih gradnikov za razvoj področja in njegovo širšo prepoznavnost.

Kako dobri plesalci smo Slovenci? Ali je ples pri nas po vašem mnenju dovolj podprt, da se uspešno razvija?

Slovenija premore odlične plesalke in plesalce ter izjemne koreografinje in koreografe. To se vedno znova dokazuje z njihovimi dosežki v mednarodnem prostoru. Če bi zavrteli čas nazaj, bi ugotovili, da je bila slovenska produkcija v mednarodnem polju bolj prisotna konec prejšnjega stoletja, za kar obstaja več razlag; na eni strani je s padcem Berlinskega zidu interes za ta prostor izjemno narastel, na drugi pa ga je novonastala država zajetno podpirala. Tu je še tretji razlog; to je splošni in zelo širok interes za ples v širši javnosti. Spomnim se, da si je bilo nekoč treba za kakšno sodobnoplesno predstavo v Gallusovi dvorani vstopnice zagotoviti že več tednov vnaprej, veliko plesnih predstav je bilo tudi razprodanih. Žal danes ni več tako, tudi zato, ker slovensko plesno ustvarjanje nima dovolj podpore za nemoten razvoj. Ples namreč ni institucionaliziran, zato pa je mnogo bolj ranljiv.

Sodobnoplesna scena potrebuje boljše pogoje za svoje delovanje; zadostno število ogretih in ustrezno opremljenih plesnih studiev, razvejane oblike mehanizmov financiranja, ki bi omogočile poglobljeno raziskovalno delo in spodbujale nastanek raznolikih plesnih del, razvito mrežo podpornih dejavnosti, kot so redni jutranji treningi pod vodstvom tujih plesnih pedagogov, ustrezno razvite formalne in neformalne oblike izobraževanj, skrb za sodobnoplesno publicistiko in arhiviranje gradiv; vse to so ključni gradniki zdrave plesne skupnosti. Pozitivna prepoznavnost sodobnega plesa v javnosti in načrtna integracija v osnovnošolske kurikule bi uspešno podprli razvoj sodobnoplesnih praks in njihovo raznoliko uporabnost za blaginjo posameznika in družbe.

Zakaj je ples pomemben za vse ljudi (ne samo za plesalce)?

Ples sprošča endorfine v telesu, a za razliko od mnogih športov posameznika napolnjuje z občutkom svobode in povezanosti, saj je ples v svojem bistvu relacijski. Seveda umetniški ples razpira ustvarjalnost, neizčrpne možnosti za izražanje. Če se ozrete na ljudi, ki plešejo, zlahka opazite in začutite lahkotnost, sproščenost in veselje. Le kdo ne pleše rad, pa četudi le doma v svoji dnevni sobi.