Ko je kazalo, da bo Mestna občina Kranj kot ustanoviteljica Prešernovega gledališča Kranj (PGK) na direktorsko mesto imenovala drugo kandidatko, je Bozovičar, ki je pred tem delal kot pomočnik prejšnjega direktorja PGK, doživel izjemno podporo kolektiva. "Tako močna podpora je res dober obet ob začetku dela, hkrati pa je tudi velika odgovornost, da to zaupanje upravičim," je povedal. Z individualnimi pogovori z zaposlenimi skuša zatipati vzdušje v gledališču, posamezne interese in pričakovanja. "Tako bomo res imeli neko skupno bazo, kako začeti," je dejal.
Dolga negotovost glede nadaljnjega vodenja gledališča je, kot je poudaril, vse zelo obremenila. "Program smo izvajali v obsegu, kot je bil predviden, hkrati smo uspeli izvesti najdaljši Teden slovenske drame, kar jih pomnim, in vodili evropski projekt. Gre za pomembne projekte, ki bi jih moral izvajati nekdo s polnim mandatom in odgovornostjo," je izpostavil.
Je pa omenjeno dogajanje imelo tudi pozitivne učinke. "Povezalo je teater. Mislim, da ni gledališča, ki bi bilo tako povezano, kot je naše. To je dragocenost, ki nam omogoča, da gremo odločno k skupnim ciljem," je poudaril.
Bozovičar je bil deležen tudi podpore širše gledališke javnosti. "Presenečen sem bil, kako se je angažiralo širše gledališko polje. Tudi ustvarjalci, ki delujejo drugod, s katerimi se osebno ne poznamo, so to prepoznali kot pomembno odločitev ne le za Kranj, ampak za celotno sceno. Verjetno so me prepoznali po dolgoletni pripadnosti in raznolikih gledaliških funkcijah, kot nekoga, ki to opravlja zavzeto, strokovno in s srcem. Verjetno so v meni prepoznali tudi malo sebe," sklepa Bozovičar.
Prešernovo gledališče pridobiva na prepoznavnosti
Bozovičar opaža tudi veliko zanimanje gledališč za sodelovanje s PGK, bodisi v obliki koprodukcij bodisi gostovanj. "Mislim, da so prepoznali pozitivno energijo in vzdušje, pa drugačen pristop, bolj razumevajoč in ne toliko produkcijsko orientiran, temveč vsebinski, poglobljen in z neko bližino," je ocenil.
Glede na to se jim v sezoni 2026/2027 obetajo tudi koprodukcije z večjimi narodnimi gledališči, zanimanje za koprodukcijsko sodelovanje pa prihaja tudi s pomembnega mednarodnega festivala. Bozovičar računa, da bo kmalu imel tudi pomoč umetniškega vodje gledališča. To mesto je vse od odhoda prejšnjega direktorja Jureta Novaka, ki je bil hkrati tudi umetniški vodja, nezasedeno, v kratkem pa naj bi bil objavljen razpis zanj.
Bozovičar je pojasnil, da so pričakovanja občinstev raznolika. Zato morajo v gledališki produkciji poleg tega, da zagotavljajo res visoko raven, stremeti k raznovrstnosti projektov. Običajno imajo letno štiri premiere, na vsake dve do tri leta pa je produkcijsko, s časovnega in finančnega vidika, izvedljivo pripraviti še peto. Prihodnjo sezono bodo tako ponudili tudi otroško predstavo.
Večkrat pripravijo tudi komedijo. "Imamo vrhunski ansambel, ki je suveren v vseh žanrih, tudi v komediji. Kvalitetna komedija ni nekaj preprostega in pogostega, pri občinstvih pa so komedije zelo priljubljene. To ima pozitivne učinke na več ravneh, med njimi tudi večje število gostovanj in dodatne prihodke, ki jih usmerjamo nazaj v program, s katerimi lahko zagotovimo več ponovitev predstav in njihovo kakovost," je povedal sogovornik.
Bozovičar snuje nadaljnji razvoj gledališča in Tedna slovenske drame
Z letošnjim letom se izteče strateški načrt PGK, zato bodo pripravili novega za naslednje petletno obdobje. "Moja vizija je, da ta zavod, ki je vrhunski gledališki producent, ostane na tej ravni, da izpolnimo abonentske zahteve in pričakovanja našega občinstva ter da Teden slovenske drame, ki je promotor in hkrati praznik slovenske dramske umetnosti, nadaljuje to svoje poslanstvo ter se mednarodno razširi, bodisi s prevodnimi projekti bodisi z večjo udeleženostjo tujih producentov, selektorjev ali umetniških direktorjev, ter tako pridobi na mednarodni veljavi," je izpostavil.
V viziji razvoja Bozovičar vidi Teden slovenske drame (TSD) kot platformo za srečanje ustvarjalcev različnih profilov, ki delujejo v gledališču, in ki je prioritetno posvečena razvoju slovenske dramatike. Meni, da bi se lahko TSD razširil tudi izven festivalskega termina v smislu delavnic za razvoj besedil in pisanja ter rezidenčnih programov in izmenjav s tujino. "Vidim ga kot dinamičen, energičen laboratorij, ki skrbi za razvoj in promocijo slovenske dramatike," je dejal.
Pojasnil je, da PGK deluje na zgornji meji svojih zmožnosti, saj imata tehnična ekipa in gledališki ansambel svoje omejitve. "Obseg, ki ga trenutno izvajamo, je največ, kar lahko v teh pogojih naredimo," je izpostavil. Lahko pa bi izvajali program v večjem obsegu, če bi imeli dvojno tehnično ekipo, s čimer bi lahko hkrati igrali predstavo na domačem odru in gostovali na drugem.
Število zaposlenih zamejujejo razpoložljiva finančna sredstva, zato si bodo v PGK še naprej prizadevali za evropske projekte, ki jim lahko prinesejo kakšno dodatno zaposlitev. Glavni financer gledališča je občina, ministrstvo za kulturo pa krije programske stroške in delne stroške TSD. Bozovičar si želi, da bi ministrstvo prepoznalo, da PGK presega lokalni okvir, kar dokazuje ne le s TSD, ampak tudi z gostovanji in mednarodno prepoznavnostjo, ter bi si zaslužilo sistemsko rešitev financiranja.
Ves čas si v gledališču prizadevajo tudi za obnovo stavbe in posodobitev opreme. Postopno skušajo osvežiti podobo gledališča. Konec lanskega leta so prenovili sanitarije, trenutno je v načrtu obnova Plečnikovih arkad. Sam oder, kot pravi direktor, zagotavlja posebno vez z avditorijem, bi pa potrebovali nekatere tehnične investicije, za kar bodo sredstva skušali dobiti na aktualnem razpisu ministrstva.