Valič se je rodil v Ljubljani 6. aprila 1955. Leta 1973 je bil sprejet na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer je leta 1977 zaključil študij z vlogo Josipa Valiča v uprizoritvi Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali Pavleta Lužana pod mentorstvom profesorja Poldeta Bibiča. Diplomiral je leto pozneje in v nadaljevanju pri profesorju Rudiju Kosmaču leta 1979 diplomiral še iz umetniške besede.
Že v času študija je s svojo študioznostjo, preciznostjo in delavnostjo opozarjal nase s kreacijami, ki jih je ustvaril pri nekaterih gledaliških uprizoritvah in snemanjih na radiu in filmu. Kot izvrsten interpret umetniške besede je za Radio Slovenija in slovenski program Radia Trst posnel mnogo radijskih iger, predvsem pa sodi med osrednje igralske osebnosti v interpretaciji proznih besedil in poezije. Na spletni strani so izpostavljene kasete Kosovelove in Prešernove poezije v njegovi interpretaciji.
Po študiju se je za dve sezoni zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa je bil med letoma 1990 in 2004 stalni član ljubljanske Drame. V času ustvarjanja v Drami je sodeloval tudi z ostalimi slovenskimi gledališči - Mestnim gledališčem ljubljanskim, Koreodramo Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Maribor - ter izvedel tudi nekaj lastnih produkcij.
Uveljavil se je kot izvrsten karakterni igralec in prejel za ustvarjanje na gledališkem področju štiri Borštnikove nagrade: za vlogo Moritza v Pomladnem prebujenju (1976), za vlogo Janka v Jančarjevem Dedalusu (1988), za vlogo Orphulsa v Bakkerjevih Evropejcih (1999) in za vlogo Jaga v Shakespearovem Othellu (2001). Na goriškem srečanju malih odrov je bil nekajkrat nagrajen z zlato vrtnico, za svoje vrhunske kreacije v ljubljanski Drami pa je prejel tudi Severjevo nagrado (1999) in nagrado Prešernovega sklada (1984).
Leta 1990 je začel s pedagoškim delom na AGRFT in leta 1993 postal docent za umetniško besedo. Bil je tudi dekan AGRFT in prorektor Univerze v Ljubljani. Kljub temu je še naprej sodeloval s slovenskimi gledališči, kot tudi pri filmu, na televiziji in radiu.
Njegova filmska bera je prav tako bogata kot gledališka, saj se je v času, preden se je posvetil pedagoškemu delu, vsaj vsaki dve leti pojavil film, v katerem je svojo kreacijo predstavil tudi Valič. Na spletni strani Baza slovenskih filmov so med njegovimi najodmevnejšimi projekti izpostavljeni filmi Slovenka (2009) režiserja Damjana Kozoleta, Hudodelci (1987) Francija Slaka in Kavarna Astoria (1989) Jožeta Pogačnika.
Zaigral je v slovenskih serijah Usodno vino, Najini mostovi, Reka ljubezni, trenutno ga je mogoče na malih ekranih spremljati v vlogi zasebnega zdravnika Edvarda Steinerja v seriji Skrito v raju.