Borštnik ima svoje zametke v Tednu slovenskih gledališč iz leta 1966, ime pa je dobil leta 1970, ko se je na Borštniku tudi prvič podelilo nagrade, na čelu katerih se vse do danes blešči največje priznanje igralcu, Borštnikov prstan. Zakaj poimenovanje prav po igralcu Ignaciju Borštniku? Slovenska poklicna igralska umetnost v sodobnem smislu se je začela prav s pionirjem Ignacijem Borštnikom, ki sodi med prve slovenske profesionalne igralce. Takratni časi so bili zelo pomembni za slovenstvo. Specifika slovenskega naroda je, da jezik od nekdaj nosi državotvorno funkcijo: kultura je integrirala narod. Zato je gledališče, igra, neposredna govorica slovenskega jezika, pomenila enega ključnih elementov pri ohranjanju malega naroda. »V srčiki umetnosti slovenskega igralca je bila, je in bo, dokler bo živel slovenski narod in z njim slovensko gledališče, strokovna in ustvarjalna skrb, govorjeni slovenski jezik, za uveljavljanje lepote govorjene besede. Kultura govora svojega lastnega jezika je prav tako kakor kultura pisanega knjižnega jezika merilo kulturne ravni vsakega naroda.« (dr. Bratko Kreft).
Boršnikovo srečanje bo vedno tudi odmev družbeno-politične situacije. Kritiško pretehta in vzgaja kakovostnejši teater, mu narekuje nove izzive. Izprašuje vest samemu sebi in družbi, saj igralec vendarle drži ogledalo življenju. Letošnji slogan Igrajmo se! simbolizira upor zoper pesimistično družbeno klimo. Sodobni Festival Borštnikovo srečanje se pogumno obrača v svet, stremi k višjemu cilju, ki je nad vsakdanjimi zavirajočimi razprtijami. Duh gledališča je vselej igriv in svež.
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: