Ker menimo, da bi bila lahko predstavitev našega projekta v okviru kulturne prestolnice Evrope v Monsu simbolno dejanje, ki podira meje stvarnega, in prav toliko stvarno dejanje, ki podira meje simbolnega, smo se vam odločili na kratko predstaviti naše delovanje. Smo umetniški kolektiv Was ist Maribor? v sestavi: Sebastijan Horvat, Matjaž Latin, Aljoša Ternovšek in Andreja Kopač. Naše delovanje se je začelo leta 2010, ko smo skupaj osnovali projekt, predstavljen v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru. V svojih delih, ki jih stilno razumemo kot dokumentarno-gledališke projekte, analiziramo in uprizarjamo tranzicijski in posttranzicijski kulturnopolitični in gospodarski položaj mariborske stvarnosti, ki ima ključno paradigmatsko vrednost za celotno slovensko družbo. Naše delovanje poteka tako, da skušamo najprej umestiti problematiko, ki je značilna za mesto Maribor in velja za celotno slovensko družbo, najti ustrezno formo in projekt tudi izpeljati. V prvi vrsti gre za razumevanje umetnosti, ko gre za vprašanje realnega; za vnašanje resničnih imen, številk, navajanje dejstev, za razumevanje dokumentarnega gledališča, ki prebija meje fikcijskega univerzuma in ga pretvarja v akcijskega. Menimo, da mora danes vsekakor umetnost zavzeti etično držo in intervenirati v polju, ki je širše od umetnosti same, saj gre za naša življenja, za našo družbo, za resnico.

Prvo dejanje:

Socialistična proslava kot poklon identitetni točki mesta Maribor

15. junija 2012 smo v kotlovnici nekdanjega TAM (Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor) v okviru EPK izvedli prvi dokumentarni projekt Was ist Maribor?, ki je potekal kot zadnji poklon ključni identitetni točki mesta, tovarni TAM. Predstava je bila izvedena v formi socialistične proslave in ponovljena v okviru otvoritve mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mladi levi istega leta. RTV Slovenija je dogodek v celoti posnela, na predvajanje še vedno čakamo.

Dokumentarna predstava Was ist Maribor? je bila posvečena vzponu in propadu največjega mariborskega industrijskega giganta, Tovarni avtomobilov in motorjev (TAM), ki je v zlatih časih zagotavljal kruh več kot devet tisočim delavcem. Bil je prava država v državi. Velikan. Zaradi finančnih in političnih interesov je v tranzicijskem obdobju postal prostor plenjenja, v katerem so spregovorili delavci, ki so s srcem ljubili svoje delo in tovarno, a ostali brez pravic in brez besed. Zato so spregovorili zdaj in resnica o njihovih usodah se zdi bolj dramatična in kruta kot kakršna koli drama. Obstajajo realne žrtve. Realni rablji. Predstava je dokumentarna drama iskrenosti in hkrati drama žalostnega absurda, ki govori o času, v katerem živimo, v katerem delo ni več vrednota in pohlep ni več eden od smrtnih grehov.

Drugo dejanje kot dejanje epifanije:

IGRA O ANTIKRISTU; oratorij po mariborski nadškofiji

V naslednji potezi smo v središče umetniško-dokumentarne raziskave postavili nov zastrti »emblem« Maribora in Slovenije: mariborsko nadškofijo. Skoraj milijardni dolg, ki si ga je škofija pridelala s svojim manevriranjem in ki še danes jemlje kruh tako vernikom kot upnikom, pomeni začetek velikega proračunskega primanjkljaja, ki je sprožil kolos državnih rezov v najbolj občutljiva družbena tkiva.

Italijanski časnik l'Espresso je 21. januarja 2011 objavil članek, v katerem je prvič razkril dolg mariborske nadškofije, pridelan s finančnimi mahinacijami in slabimi naložbami. Za finančno katastrofo je Vatikan izvedel proti koncu leta 2007 po odmevih, ki jih je povzročilo predvajanje pornografskih vsebin na T2 in po prošnji nekdanjega mariborskega nadškofa Rimu za odobritev dodatnih posojil. Zgodba je prišla na dan 2011; nekdanji ekonom Mirko Krašovec je bil obsojen, papež Frančišek je odstavil slovenski škofovski vrh, več kot šestdeset tisoč upnikov pa še naprej upa, da jim bodo sredstva nekoč povrnjena. Zgodba mariborske nadškofije je največja dolžniška zgodba v času države Slovenije in kronološko pomeni začetek razkroja socialne države. A karavana gre naprej, na položaj božjega se je povzpel denar, nova vera je na pohodu in nič ne kaže, da jo bo kaj ustavilo.

Oratorij tematizira denar, cerkev in odpuščanje. Poskuša razumeti in raziskuje pot do Boga prek denarja. Ali je ta vertikala tudi mehanizem, ki omogoča odpuščanje in tolažbo? In kaj je s sočutjem in solidarnostjo, pomočjo človeka sočloveku? Glavni akterji finančne tragedije odločijo, da mariborska nadškofija vstopi v kazino finančni kapitalizem. Pastoralna dejavnost brez tega ni mogoča. Izvedenci za dušo in moralo postanejo poroki za varnost finančne investicije; šele z denarjem se bomo odrešili denarja: treba je imeti denar za pridigo proti pohlepu. Če cerkev jemlje posvetnemu svetu denar, ali ji lahko posvetni svet ukrade primat nad človekovo dušo?


Foto: Nada Žgank
Po skrbnem razmisleku smo se odločili, da projekt, ki tematizira polom mariborske nadškofije, potrebuje glasbeno formo. Izbrali smo oratorij in podnaslovili projekt kot Oratorij po mariborski nadškofiji. Avtor libreta je umetniški kolektiv Was ist Maribor?, glasbo je prispevala priznana skladateljica Nana Forte, Slovenska filharmonija 40-članski Slovenski komorni zbor, solistom se je pridružil izvrstni tenorist Branko Robinšak, za dirigentsko palico pa bo poprijel karizmatični Marko Letonja, ki se je po več kot desetletnem vodenju Orkestra Slovenske filharmonije uveljavil na mednarodnem glasbenem prizorišču.

Za razliko od prvega dela je posebnost izvedbe v uprizoritveni formi, saj bo umetniški dogodek potekal v avtentični, sakralni glasbeni formi oratorija, libreto za katerega sestavljajo izbrani dokumentarni podatki. Dogodek bi moral biti prvotno izveden neposredno pred največjim krščanskim praznikom veliko nočjo 20. aprila 2014, a je koproducent, SNG Drama Maribor dva meseca pred začetkom vaj odpovedal in projekt Was ist Maribor? je bil iz Maribora izgnan.

Zgodba mariborske nadškofije – največja dolžniška zgodba v času države Slovenije – kronološko pomeni začetek razkroja socialne države. Celotna država vse od tedaj plačuje dolgove. Ali vemo koliko? Ali vemo komu? Ali vemo v čigavem imenu? Ko padejo kulise številk, za njimi stojijo realni obrazi – žrtev ali rabljev. Glavni akterji finančne tragedije odločijo, da mariborska nadškofija vstopi v kazino finančni kapitalizem. Izvedenci za dušo in moralo postanejo garanti za varnost finančne investicije. Če cerkev jemlje posvetnemu svetu denar, ali ji lahko posvetni svet ukrade primat nad človekovo dušo?

Projekt IGRA O ANTIKRISTU pomeni enega najbolj ambicioznih in velikopoteznih projektov zadnjih letih v državi Sloveniji. V njem sodelujejo vrhunski umetniški izvajalci ter sodeluje tudi veliko število producentov in koproducentov (Maska Ljubljana, Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, Lutkovno gledališče Ljubljana, KUD Borza), zaradi česar menimo, da bi bil dogodek tako poslastica za gledalce kot za strokovno javnost, saj vnaša posebno zvrst dokumentarnega gledališča, ki vodi k novim načelom glede vloge umetnosti, cerkve, države in nas vseh. Kaj smo pripravljeni storiti?

Vljudno vabljeni!


***

I.
Umetniški kolektiv Was ist Maribor? svoja dela stilno razume kot dokumentarno-umetniške projekte, v katerih analizira in uprizarja tranzicijski in posttranzicijski kulturnopolitični in gospodarski položaj mariborske stvarnosti ključno paradigmatsko vrednostjo za celotno slovensko družbo. Za vsak projekt si izbere estetsko formo, o kateri meni, da najbolje ustreza oživitvi teme. 15. junija 2012 je bil v kotlovnici nekdanje tovarne TAM v okviru EPK izveden prvi dokumentarni projekt Was ist Maribor?, ki je potekal kot zadnji poklon ključni identitetni točki mesta, Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. Predstavo, ki je bila izvedena v formi socialistične proslave, je v celoti posnela RTV Slovenija. Na javno predvajanje še čakamo.

II.
V času navidezne postideološke družbe, svobodne demokracije, človekovih pravic, vsesplošnega humanizma in umetnosti brez meja, za katero velja, da lahko govori o čemerkoli, še vedno nastajajo nelagodni dogodki, ko umetnost postaja neprimerna, zato lahko ponovno govorimo o cenzuri. Še vedno vlada prepričanje, da je funkcija umetnosti nejasna, ki naj se bolj ukvarja s čudežnim ali pristopa k svetu na način splošnih humanističnih resnic, medtem ko naj se konceptu realnega izogiba in se ne maže s stvarnostjo. Danes je razkorak med virtualnim in realnim v umetnosti večji kot kdaj prej.

III.
Pred našimi očmi poteka svetovna vojna, ki želi predrugačiti človeka in koncept vrednot, ki naj se vklaplja v ta novi pravilni sistem na način, da človek naravno sprejme koncept subordinacije, torej biti obvladan in uživati v tem sistemu, ko tudi sam obvladuješ druge, v katerem ti družba ali država ne da ničesar in lahko zaupaš samo sebi, v katerem je človek človeku volk, v katerem se upor ne izplača in solidarnost postaja preživeti koncept, ki slovenski družbi onemogoča zdrav razvoj in uspešno kapitalistično družbo, v kateri uspevajo uspešni podjetni posamezniki, lenobe in vsi drugi, ki pa nimajo daru za podjetnost, tekmovalnost in ambicioznost, pa naj živijo v skupnosti enakih, v bedi.


Foto: Nada Žgank
IV.
Umetnost nikoli ne pripelje do novih informacijskih presežnih vrednosti, vedno gre za uvide, pretrese, vtise, spoznanja. Umetnost je emancipacijski mehanizem, ki naj pripelje posameznika do roba, na katerem se mora sam odločati, kaj je dobro in kaj zlo, kaj je lepo in kaj grdo, na čigavi strani je, kaj misli in čuti. Umetnost je oblika akcije, v kateri se človek na novo učloveči kot čuteče in razmišljajoče bitje, v kateri to opravlja z zavestjo, da je on sam tisti svobodni čuteči subjekt, ki za svoje čutenje in misli ne potrebuje nobenega velikega subjekta; politika, mnenjskega vodje, župnika ali menedžerja. Nemogoča naloga ob tem je ugrabiti ljudi velikim mehanizmom in jih prek umetnosti vrniti samim sebi.

V.
Igra o Antikristu je stara srednjeveška dramska igra – moraliteta o Satanu in Bogu. Kdo je danes Antikrist? Manjkajoč prostor ali piedestal, na katerem je včasih stal Lucifer, ki ga je Cerkev nujno potrebovala za svoj obstoj in normalno delovanje, je danes nadomestil Denar ali Kapital, ki ga hkrati ljubimo in sovražimo ter krivimo za vse zlo na tem svetu. Postaja merilo našega delovanja in morale. Če se povzpne dovolj visoko, vse druge stvari izgubijo svoj obraz in svojo ceno.

VI.
Afera mariborske nadškofije je simptom neverjetnega zbližanja kapitala z vero, ki z eksplozivno mešanico morale pomeni smrtonosni strup za sodobno družbo. Finančni kapitalizem tako postane nevarno podoben abstraktnemu svetemu duhu, ki veje skozi vse pore družbenega sožitja. Tako dobi pridih svetosti tudi vsaka finančna transakcija, saj če se sveta Cerkev ukvarja s finančnimi posli in vnaša Boga v delnice in kredite, je tudi vsak podjetni borzni špekulant krščanski vitez, ki se bori za pravo stvar.

VII.
Oratorij je glasbena oblika, ki išče epifanijo. Glasba je božja umetnost, hrana za bogove, transcendenca. Vse, kar je preneumno, da bi izrekli, zapojemo.