Gostovanje velikega ameriškega ustvarjalca poteka v okviru mednarodnega programa Uvoz-izvoz Zavoda EN-KNAP. Letošnja sezona mednarodnih gostovanj v Španskih borcih je posvečena staranju (telesa) skozi plesno umetnost. Paxtonovo gostovanje tako sledi februarskemu gostovanju britanskega mojstra improvizacije Julyena Hamiltona in marčevskemu gostovanju ene najvplivnejših evropskih performerk Wendy Houstoun.

Predavanji Steva Paxtona bosta potekali v nedeljo, 13. aprila:

- ob 16:00 Kratka zgodovina plesa z vidika zunanjega opazovalca/A Short History of Dance From an Outsider’s Point of View
V prvem predavanju bo Steve Paxton predstavil splošen pogled na plesno tehniko in njene implikacije ter na to, kako je ples postal kulturna institucija, kar bo prepletal z lastno plesno zgodovino.

- ob 18:30 Očitni problemi improvizacije/The Obvious Problems of Improvisation
V drugem predavanju bo Paxton razpravljal o nemogoči situaciji, v kateri se je znašel z Jurijem Konjarjem pri obnovi svojih solov. In o užitku pri tem procesu. Pri tem predavanju se mu bo pridružil tudi Konjar. Pogovor bo preko skypa iz New Yorka moderirala francoska plesna strokovnjakinja Denise Luccioni.

Pogovor s Stevom Paxtonom in Jurijem Konjarjem po predstavi Bound/Vez bo potekal v četrtek, 17. aprila.

Na predavanji in pogovor je vstop prost.

***
Sloviti ameriški eksperimentalni koreograf in plesalec Steve Paxton je že od leta 1961 ena ključnih figur sodobnega plesa. Njegovo sodelovanje z radikalnim gibanjem avantgardnega plesnega kolektiva Judson Dance, ki se je začelo pred 50 leti, in razvoj kontaktne improvizacije v 1970. letih, sta pustila neizbrisen pečat na sodobni ples. Je avtor kontaktne improvizacije, plesne oblike, pri kateri se dve osebi ali več gibata druga proti drugi v domala konstantnem spontanem stiku/kontaktu. V 1960. letih je bil član skupine Joséja Limóna, med letoma 1961 in 1964 pa je plesal za koreografa Merca Cunninghama, eno ključnih imen sodobnega plesa. V 1960. letih je Paxton začel sodelovati z drugimi umetniki postmodernega gibanja v New Yorku, poleg Judson Dance pa je bil tudi član kolektiva Grand Union. Med njegovimi odmevnimi zgodnjimi deli so Proxy (1961), Physical Things (1966) in Satisfyin’Lover (1967). Podobno kot njegovi postmoderni sodobniki je Paxton preizpraševal uveljavljene plesne parametre in uporabljal gibanje, kot sta hoja in tek, ki tradicionalno nista spadala v plesni vokabular. Ta gibalni leksikon lahko v nasprotju z bolj ekskluzivističnimi plesnimi oblikami, kot je balet, ki zahtevajo izjemno tehnično dovršenost, plešejo vsi gibalno neovirani posamezniki.

V zadnjem obdobju Paxton pogosto sodeluje s slepimi in gibalno oviranimi plesalci, sodeluje pa tudi z drugimi znanimi imeni sodobnega plesa, kot so Trisha Brown, Robert Ashley, Boris Charmatz, Kathy Duck, Lisa Nelson in Vera Mantero.