Baletni triple-bill predstavlja veličastni zaključek retrospektive najznamenitejših Edwardovih predstav.
Balet Zürich s Chamber Minds:
Največji švicarski profesionalni baletni ansambel, Balet Zürich, vodi Christian Spuck od sezone 2012/2013. Nekdanji Balet Züriškega mestnega gledališča je v preteklih desetletjih doživel velik umetniški preporod pod vodstvom Nicholasa Beriozoffa, Patricie Neary, Uweja Scholza in Bernda Bienerta. V kratkem obdobju zgolj nekaj let je švicarski koreograf Heinz Spoerli, ki je Balet vodil od leta 1996 do 2012, vidno pripomogel k trajni uveljavitvi baletnega korpusa, ki velja še danes za enega vodilnih evropskih baletnih ansamblov. Pod vodstvom aktualnega umetniškega direktorja, nemškega koreografa Christiana Spucka, se Balet Zürich še naprej posveča kultiviranju uveljavljenih plesnih tradicij, obenem pa hodi po novih umetniških poteh in kontinuirano razvija žanr pripovednega baleta z uporabo inovativnih tehnik. Plesalci prav tako posvečajo veliko svoje poustvarjalne moči sodobnemu in abstraktnemu plesu. Mednarodno uveljavljeni koreografi, kot so William Forsythe, Paul Lightfoot, Sol León, Douglas Lee, Stephan Thoss in Edward Clug, pogosto sodelujejo z Baletom Zürich, s tem pa zagotavljajo svežino in repertoarno raznolikost. Ansambel prav tako neguje koreografsko zapuščino Heinza Spoerlija, katerega baleti ostajajo prepoznavna repertoarna stalnica Züriškega baleta. V ciklu Mladi koreografi pa se lahko člani baletnega ansambla preizkusijo tudi kot plesni ustvarjalci.
Baletniki iz Züricha bodo nastopili s koreografijo Chamber Minds. Glasba je delo Milka Lazarja, koreografijo podpisuje Edward Clug, asistent koreografa je Jean-François Boisnon, kostumograf Leo Kulaš, scenograf Marko Japelj, oblikovanje luči Martin Gebhardt. Praizvedba je bila 17. januarja 2015 v gledališču Opernhaus Zürich. Plešejo Katja Wünsche, Viktorina Kapitonova, Giulia Tonelli, Melissa Ligurgo, Pornpim Karchai/Alba Sempere Torres, Surimu Fukushi, Manuel Renard, Daniel Mulligan, Matthew Knight, Andrei Cozlac/Dominik Slavkovsky. Glasbo bosta izvedla violinist Vasilij Meljnikov in Milko Lazar na čembalu.
Kritiki so o predstavi zapisali:
»Zdi se, da se plesalci premikajo skoraj z nezaznavnim nadzorom. /…/ Chamber Minds je nedvomno zgledno delo v žanru sodobnega baleta …« (Isabelle Jakob, Neue Zürcher Zeitung, 18. 1. 2015)
»Skozi stranski plošči na levi in desni boža gola nadlaket v svoji naravni višini glave moških plesalcev in plesalk, da bi jih 'potegnila noter' – majhen detajl na začetku predstave, ki pa ima dih jemajoč učinek. /…/ Clug, ki je vodja Baleta SNG Maribor, tokrat že drugič ustvarja s Züriškim baletom. Slovenski umetnik značilno oblikuje minimalistične gibe, raziskuje spojitve in preplete med okončinami plesalcev, in pri tem ni bil projekt Chamber Minds nobena izjema. Plesalci tukaj – v večnem nihanju, opijanjenosti izven telesnega središča, v izgubljanju in ponovnem najdevanju lastnega ravnotežja – izžarevajo nepričakovano lepoto, smisel za humor in nagnjenost k šibkostim, kar daje temu delu globok pečat človečnosti.« (Sarah Batschelet, Bachtrack, 18. 1. 2015)
NDT 2 (Nizozemsko plesno gledališče) z Mutual Comfort:
Nizozemsko plesno gledališče (s sedežem v Haagu), ki ga trenutno vodi koreograf Paul Lightfoot, velja v domeni sodobnega baleta za enega izmed vodilnih baletnih ansamblov v svetovnem merilu. Od ustanovitve gledališča leta 1959 je tej nekoliko »uporniški« baletni skupini uspel svojevrstni podvig – izgraditi bogat repertoar z več kot 600 naslovi. S skupino sodelujejo oziroma so sodelovali mednarodno uveljavljeni koreografi in pionirji sodobnega baleta (Jiři Kylián, Hans van Manen idr.), hišna koreografa Sol León in Paul Lightfoot, med stalnimi sodelavci in gostujočimi koreografi pa zasledimo imena, kot so Crystal Pite, Marco Goecke, Johan Inger, Medhi Walerski, Alexander Ekman, Gabriela Carrizo, Franck Chartier, Hofesh Shechter, Sharon Eyal, Gai Behar. Leta 1978 je NDT ustanovilo svojo drugo enoto, NDT 2, katere namen je stalna »oskrba« glavnega ansambla s perspektivnimi mladimi plesnimi talenti. V obdobju treh let pripravi NDT 2 za glavno skupino približno šestnajst klasično izšolanih plesalcev z vsega sveta. Medtem ko se NDT 1 posveča predvsem nadaljnjemu razvoju umetniških osebnosti plesalcev, ponuja NDT 2 raznolik repertoar bodisi že uveljavljenih koreografov in naglo vzhajajočih koreografskih zvezd, kot so Jiří Pokorný, Edward Clug, Imre van Opstal in Marne van Opstal. Eden izmed glavnih ciljev NDT 2 je tako seznaniti mlade plesalce z bogatim besediščem plesnih govoric, v sodelovanju s perspektivnimi koreografi pa daje plesalcem priložnost učenja hitrega odzivanja na drugače plesne estetike, tehnike in metode dela.
NDT 2 bo izvedel koreografijo Mutual Comfort na glasbo Milka Lazarja – PErpeTuumOVIA, v koreografiji Edwarda Cluga. Asistent koreografa je Nancy Euvernik, kostumograf Edward Clug, scenograf Edward Clug, oblikovanje luči Tom Visser. Praizvedba je bila 19. maja 2015 v gledališču Lucent Danstheater v Haagu.
Plešejo Alice Godfrey, Madoka Kariya, Alexander Anderson in Miguel Duarte. Glasbo bodo izvedli violončelista Maruša Bogataj, Alja Mandič ter pianista Milko Lazar in Marjan Peternel.
Kritiki so o predstavi zapisali:
»Edward Clug v svojem projektu Mutual Comfort raziskuje svet previdnosti, težko doživetega sočutja, kar se zdi na subtilen način nadvse primerna današnji dobi masovnih globalnih migracij. Clug postopoma izgrajuje besedišče med plesnimi partnerji, ki je bogato predvsem v ekspresivni invenciji: svetloba, krhki dotik, raziskovalni dvigi in ravnotežja, objemi, ki mažejo tolažbo na kožo kot maslo.« (Judith Mackrell, The Guardian, 18. 5. 2016)
»Koreografija Mutual Comfort Edwarda Cluga je osvežujoča oda umetnosti sodobnega plesa!« (Lieneke Mous, Dans Magazine, februar 2016)
»Koreografski dragulj Edwarda Cluga …« (Bertjan ter Braak, De Telegraaf, 23. 3. 2015)
Balet Stuttgart s SSSS…
Balet Stuttgart, ki deluje v stuttgartski operni hiši, je eden izmed najuglednejših plesnih ansamblov, ki je na samem vrhu mednarodne plesne scene že več kot 50 let. Baletna (po)ustvarjalnost ima v mestu Stuttgart tudi sicer zelo bogato zgodovino, ki sega na začetek 17. stoletja na dvor württemberških vojvod. Prvo zlato dobo baleta je mesto doživelo v 18. stoletju pod vplivom slovitega reformatorja baleta Jean-Georgesa Noverreja, v mestu pa so delovale tudi pomembne figure, kot sta baletni mojster Filippo Taglioni in umetnik Oskar Schlemmer. Ena najvidnejših baletnih osebnosti, John Cranko, je bil imenovan za direktorja Stuttgartskega baleta leta 1961, kar je bil začetek povsem nove dobe. Desetletje pozneje je Cranko ustanovil Baletno šolo Stuttgart, s katero je položil temelje za danes najuglednejšo plesno institucijo na svetu. Po tragični in prehitri smrti leta 1973 je vodstvo Stuttgartskega baleta prevzela Marcia Haydée, ki je bistveno razširila repertoar institucije s koreografijami Hansa van Manena, Mauricea Béjarta, Williama Forsytha, Jiříja Kyliána, Uweja Scholza, Johna Neumeierja idr. Po dveh desetletjih uspešnega vodenja Marcie Haydée je bil na direktorsko mesto imenovan koreograf in solist Reid Anderson, po rodu iz Kanade, ki je zaslužen za novo renesanso Stuttgartskega baleta. Poleg predstavitev koreografskih novitet in obogatitve repertoarja z modernimi klasikami in s sodobnimi koreografskimi postavitvami se Anderson še naprej posveča negovanju Crankove baletne tradicije.
Balet Stuttgart se bo predstavil z baletom Ssss… na glasbo Frédérica Chopina, v koreografiji Edwarda Cluga. Asistent koreografa je Thierry Michel, kostumograf Thomas Mika, scenograf Thomas Mika, oblikovanje luči Edward Clug, inspicient Ekkehard Kleine. Praizvedba je bila 23. marca 2012 v Stuttgartskem baletu.
Plešejo Angelina Zuccarini, Agnes Su, Hyo-Jung Kang, Pablo Von Sternenfels, Roman Novitzky, Louis Stiens. Glasbo bo izvedla pianistka Alina Godunov.
Kritiki so o predstavi zapisali:
»Ssss… bi lahko označili kot nokturnovsko koreografijo za tri pare, ki se dogaja v prazni koncertni dvorani … Pianist sedi ob klavirju, s hrbtom, obrnjenim proti tlom. Poleg njega je stol, na katerem se izmenjaje usedejo plesalci. Čakalnica. Nikogaršnji prostor, v katerem se občasno srečujejo posamezniki, nato pa se njihove poti razidejo. Če upoštevamo zgolj izvirnost gibalnega izraza, še posebej v partnerskih odnosih, se nam ni treba bati za prihodnost sodobnega baleta. Cluga, umetniškega direktorja slovenskega narodnega Baleta v Mariboru, lahko zlahka označimo za enega najvirtuoznejših in najizvirnejših koreografov sodobne Evrope.« (Alexandra Karabelas, Tanznetz, 19. 2. 2013
»V njegovem Ssss… lahko posameznik občuti, kako čudovita je lahko simbioza glasbe in gibanja, svetlobe in kostumov. Šest plesalcev v temnomodrih trikojih in klasičnih figurah razvija svoje korake na štiri Chopinove nokturne (v interpretaciji Glenna Princea), kakor da bi bili med baletno vajo, s svojim gibanjem pa izvabljajo sodobni plesni jezik, ki se sproti prevaja v poetične podobe …« (Monika Köhler, Südkurier, 27. 3. 2012