Knjigo, ki je tudi v Sloveniji uspešnica, saj je že v drugem dotisu slovenskega prevoda, je Mira Furlan pisala v angleščini kot pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom in da bi spoznal domovino svojih prednikov. V Zagrebu rojena igralka hrvaških, judovskih in celo slovenskih korenin je po besedah Samire Kentrić izhajala iz intelektualne družine, ki pa ji je ves čas otroštva sporočala, naj se ne vpleta s politiko. Četudi je sporočilo vzela zares in se ni nikoli ukvarjala s politiko, pa je bila zato še toliko bolj pretresena, ko se je morala soočiti s tem, da se je politika vpletla v njeno življenje. V knjigi se med drugim vpraša: "Zakaj ravno jaz?" A si tudi odgovori, da verjetno zato, ker z vsem, kar je, sporoča, da je sobivanje mogoče, a le onkraj onkraj nacionalističnih teženj.
Igralko so po besedah Samire Kentrić vedno spremljala pisma, ta so si pisali že doma v družini, pozneje pa se je večkrat tudi javno izražala prek pisem. Tako je eno od pisem napisala tudi Sarajevčanom med vojno. Prebrala ga je na odru gledališča Union Square v New Yorku med ameriško igralsko srenjo in nekaj politiki. Pozneje je igralka Vanessa Redgrave posnela dokumentarec, v katerem je bil tudi njen govor, ki pa ga je morala izrezati, ker ni bil po godu nekega bosanskega politika, se je spominjal Gajić.
Po njegovih besedah je Mira Furlan (1955-2021) v svoji natančno napisani avtobiografiji, ki se lahko bere kot avtentičen glas igralke, a tudi ženske, napovedala nadaljevanje vojne na Balkanu, ki se danes kaže v porastu skrajno nacionalističnih gibanj po vsem svetu in tudi voditeljev tipa Donald Trump.
V knjigi piše tudi o seksizmu, ki ga je doživljala v svojem igralskem poklicu, zlasti kot mlada igralka. Tik pred smrtjo je po besedah Samire Kentrić doživela akcije gibanja #jaztudi in Gajić je dejal, da ima še danes doma rekvizite iz pohodov #MeToo v Los Angelesu, ki se jih je večkrat udeležila.
Gajić je spregovoril tudi o njunem življenju in uspehih v ZDA, kamor sta prebegnila v času vojne na Hrvaškem v 90. letih minulega stoletja, ko je, ker ni hotela prekiniti sodelovanja z beograjskim gledališčem, postala tarča medijske gonje. Po številnih poskusih sta se vrnila k svojemu poklicu. Uspela sta z uprizoritvijo priredbe Sofoklejeve Antigone v majhnem gledališču v Los Angelesu. Sam je bil nagrajen za režijo, v kateri je, kot je povedal, zbor zamenjal z dokumentarnimi videi ljudi na ulicah Los Angelesa, Mira Furlan pa za izjemno doživeto izvedbo Antigone. Pozneje je slovela tudi v vlogah v serijah Babilon 5 in Skrivnostni otok in znova postala mednarodno prepoznavna igralka. Po desetih letih se je vrnila na hrvaške odre. Med drugim je nastopila naslovni vlogi Evripidove Medeje v Gledališču Ulysess Radeta Šerbedžije.
Knjigo igralke, ki je leta 2021 umrla v ZDA za posledicami virusa Zahodnega Nila, je v slovenščino prevedla Tanja Bulajić. Čeprav jo je napisala v angleščini, je ta prej izšla v hrvaškem, srbskem in slovenskem jeziku, v angleščini pa je trenutno na voljo e-knjiga.