Dolg je dvogovor med materjo in hčerjo, ki v ospredje postavlja toksičen družinski odnos in socialno krizo, ki povzroča številne travme na različnih družbenih mikro ravneh, predvsem pa vpliva na medosebne odnose. Hči po diplomi dobi službo kot osebna asistentka vplivnega direktorja v banki. Mati je prepričana, da mu je v zameno ponudila spolne usluge, si zapisali v gledališču.

Direktor ni spolni plenilec in ni pohlepni grabežljivec, a matere o tem ni mogoče prepričati. Zastrupljen odnos med materjo in hčerjo je posledica družbenih razmer. Ekonomska kriza je usodno posegla v družinsko intimo. Socialne varnosti ni več. Mlajša generacija je prisiljena v nenehno dokazovanje svojih sposobnosti, starejša pa je oropana varne starosti in tone v revščino, zato so mladi prisiljeni prevzeti finančno skrb za svoje starše. Z njunim dialogom se odpira prepad med generacijama, oropanima prihodnosti. Njun odnos ni odnos žrtve in rablja, temveč odnos med ženskama različnih generacij, ki ju povezuje prihodnost, zaznamovana z razpadom socialnega sistema.

V uprizoritvi se dialoški del, ki se osredotoča na propadajoči odnos med materjo in hčerko, prepleta z avtorskimi prizori, ki razkrivajo širši družbeni kontekst socialne bede. Igra nam zastavlja vprašanja in ne daje odgovorov na vprašanja, kakšni smo in kako naj živimo, kako naj se vedemo drug do drugega, ko naše odnose zastruplja družbena kriza. Prav tako ne ponuja odgovorov na vprašanje, kakšni odnosi so sploh še možni v ozračju, zastrupljenem z diktatom divjega kapitalizma, so še zapisali.

Igrata Lučka Počkaj in Maša Grošelj. Prevajalka je Tina Mahkota, dramaturginja Tatjana Doma, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča in lektorica Živa Čebulj.