Galvan ob mednarodnem dnevu plesa: Vsi plešemo!

Galvan je v poslanici zapisal, da plesalce in plesalke, kot so Carmen Amaya, Valeska Gert, Suzushi Hanayagi in Michael Jackson, vidi kot turbine, ki ustvarjajo energijo. Pri plesu se mu zdi najpomembnejša "energija, vrtinčast veter, ki ga sproži". Predstavljal si je eno od Teslovih tuljav, ki jih privlači in seva zdravilen žarek ter s tem povzroči preobrazbo: Pina Bausch kot bogomolka, Raimund Hoghe kot hrošč, Vicente Escudero kot paličnjak in celo Bruce Lee kot stonoga.

Galvan kot otrok plesa ni maral, vendar je ples iz njega prihajal naravno, zlahka, skoraj instinktivno. Korakoma je spoznal, da ples zdravi. Pomagal mu je, da je bil manj zaprt vase in se bolj odprl za ljudi okoli sebe. Pozneje je ples postal njegova obsedenost. V poslanici je poudaril, da plešejo prav vsi: "Rad bi jim zaklical: Nekateri še vedno ne vedo! Vsi plešemo! Tisti, ki ne plešejo, so nesrečni, mrtvi, ne čutijo ali trpijo!"

Prihajamo iz koktajla in običajni ljudje želijo skriti svojo skrivno formulo, je razmišljal Galvan: "Vendar ne, rase in religije in politična prepričanja, vse se prepleta! Vsi lahko plešemo skupaj! Mogoče ne tesno skupaj, vsekakor pa drug ob drugem." Razmišljal je tudi o čudežni moči plesa, ki se podobno kot učinek metulja širi po svetu.

"Želel bi posvetiti ta mednarodni dan plesa in te besede vsakomur na svetu, ki prav v tem trenutku pleše. Vendar dovolite mi, da se pošalim in izrazim željo: plesalci in plesalke, glasbeniki in glasbenice, producenti in producentke, kritiki in kritičarke, priredimo zaključno zabavo, zaplešimo, kot je plesal Bejart, plešimo v stilu, zaplešimo Ravelov Bolero, zaplešimo ga skupaj," je mednarodno poslanico sklenil Galvan.

Gregor Luštek, ki je letos skupaj s soplesalko Rosano Hribar prejel nagrado Prešernovega sklada, je slovensko poslanico napisal v obliki pesmi, ki jo je naslovil Izmuzljiv ples: "Plesalec je kot netopir. V nenehnem oddajanju zvokov se izmika. Plesalčev prostor je zapuščina. Je refleksija prostora, kakor vidiš zvezde na nebu tam, kjer jih ni. A občutek se zapiše v telo. Telo je zgodba. Ples je godba zgodbe, ki izginja v nov dan. Ne moreš ga vzeti s sabo. Ostane zapuščen in ga nikoli zares ne moreš imeti."

Ples je svoj praznik na dan, ko se je rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727-1810), dobil leta 1982. Pobudo zato je dal Mednarodni plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu. Avtor prve mednarodne poslanice je bil starosta slovenskega baleta Henrik Neubauer.