Začetki nastajanja uprizoritve Izobčenke segajo v študij eksperimentalnega monologa Šarada ali Darja, ki ga je Šeligo napisal za Polono Vetrih, ravnatelj Drame Igor Samobor pa ga je ponudil v izziv igralki Tini Vrbnjak. Ta si je najprej uprizoritev zamislila kot enakostranični trikotnik med njo, režiserko in dramaturginjo, ki pa je skozi proces prerasel v kolektivno delo.
Po branju celotnega Šeligovega opusa so pri predstavi na koncu za izhodišča poleg omenjenega monologa črpali predvsem še iz dram Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče ter Svatba. Predstava je bila uprizorjena že v sklopu letošnjega Drama festivala, a je bila tedaj še v procesu nastajanja, ki pa po besedah režiserke še dan pred premiero ni zaključen. Predstava je namreč zasnovana zelo odprto in bo nekoliko drugačna prav vsakič. Je pa Mirjano Medojević pozitivno presenetil majski odziv gledališkega kritika Blaža Lukana nanjo, ki je dejal, da je ob gledanju začutil, kot bi bil v uprizoritev vključen "ves Šeligo".
Režiserka Mirjana Medojević je v besedilu za gledališki list zapisala, da Izobčenke pravzaprav govorijo o vseh nas oziroma o dušnih prostorih v nas: "Kar pa je prostor duše, je tudi prostor rituala - predvsem gledališkega. Šeligo je fasciniran nad magijo v gledališču. In ta predstava se dotika tistega aspekta magije, ki nagovarja najbolj ranljive plati človeka, tiste poškodovane in nedolžne snovi, ki je v zvezi z instinktivnim odzivom na svet."
Igralka Nina Ivanišin je ob opredelitvi izobčenca, kar je lahko nekdo, ki je izločen iz kroga večine, ali pa nekdo, ki se je iz tega kroga izločil sam, razmišljala, da se je izobčen lahko počutil pravzaprav vsak v neki situaciji v življenju. Njih pa pri predstavi pozicija izobčenca samega po sebi v resnici ni zanimala. Ustvarjalke so se raje odločile, da se bodo osredotočile na "obrnjene vizure", kar pomeni, da bodo o svetu razmišljale z drugih, drugačnih perspektiv, k temu pa vabijo tudi gledalce.
Te "obrnjene vizure" se kažejo tudi v tehnični izvedbi predstave. Pri oblikovanju luči je ob Vladu Glavanu in Branku Hojniku, sicer tudi scenografu uprizoritve, sodelovala tudi Nina Ivanišin. Režiserka Mirjana Medojević je dejala, da sodelavcev ni želela omejevati v dodeljenih vlogah v predstavi, kar jim je odprlo nove poglede na sam ustvarjalni proces in v njih spodbudilo željo po sodelovanju. "Čeprav je naslov predstave Izobčenke, se mi zdi, da pravzaprav govori o skupnosti," je dodala.
Gledalci se bodo v uprizoritvi srečali z liki, preko katerih bodo lahko začutili čustva, želje in hrepenenja, ki skozi stoletja ostajajo nespremenjena. Poleg Tine Vrbnjak in Nine Ivanišin igra tudi Tamara Avguštin, ki je dejala, da predstava "govori o igralki, deklici in ženski, o poeziji in osamljenosti". "Skozi zgodbe se prepletajo intimne pripovedi o trpljenju in notranjih skušnjavah, ki jih igralke interpretirajo in pokažejo vsaka v svoji luči ter na zelo drugačen način," pa so zapisali v Drami. Avtorski projekt je zelo odprte narave in k vstopu vanj vabi vsakogar, ki si to upa.
Uprizoritev dopolnjuje avtorska glasba Ine Puntar in Sama Kutina, pomemben del odrskega dogajanja pa glasbenika krojita tudi kot performerja. Dramaturgijo predstave podpisujeta Eva Kraševec in Ilija Đurović, lektorica je bila Tatjana Stanič.