Gala baletni večer

Spored prireditve:
 
1. Bajadera, Pas d'action
Glasba: Ludwig Minkus
Koreografija: Marius Petipa
 
2. Giselle, Pas de deux iz 2. dejanja
Glasba: Adolphe Adam
Koreografija: Jean Corrali, Jules Perrot
 
3. Romeo in Julija
Glasba: Sergej Prokofjev
Koreografija: Leonid Lavrovski
 
4. Labodje jezero, Pas de deux iz 3. dejanja
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Koreografija: Marius Petipa
 
5. Diana in Akteon, Pas de deux
Glasba: Cesare Pugni, Riccardo Drigo
Koreografija: Marius Petipa
 
6. Le Corsaire, Pas de deux
Glasba: Adolphe Adam, Riccardo Drigo
Koreografija: Marius Petipa
 
7. Don Kihot, Pas de deux iz 3. dejanja
Glasba: Ludwig Minkus
Koreografija: Marius Petipa, Alexander Gorski
 
***
 
II. del
 
Quatro
Glasba: Milko Lazar
Koreograf: Edward Clug
 
Quatro je balet, ki ga je umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug pripravil za Denisa Matvienka, Leonida Sarafanova, Anastazijo Matvienko in Olesjo Novikovo, in sicer na glasbo Milka Lazarja. Ruska baletna kritičarka Larisa Barikina je takole označila baletno predstavo: »Leonid Sarafanov in Denis Matvienko sta pomislila na novo premiero, ki bi bila ustvarjena za njiju. Povabila sta balerini Mariinskega gledališča – svoji soprogi Olesjo Novikovo in Anastazijo Matvienko – in naročila postavitev umetniškemu direktorju Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Edwardu Clugu, s katerim sta sodelovala že prej. Clug je za četvorko naredil polurni balet na glasbo Milka Lazarja in ga poimenoval Quatro. Ob melanholičnem zvoku violončela in klavirja se na odru predstavlja dejanje brez konkretne vsebine in resničnosti, domišljija je prepuščena občinstvu. Mogoče si kot podtekst lahko zamislimo iskanje stikov in medsebojnega sporazumevanja, premagovanje bivanjske ločenosti; lahko pa se preprosto zadovoljimo z ogledovanjem virtuoznih teles.«

Premiera baletne predstave je bila 20. junija 2010 v gledališču Mihajlovski v Sankt Peterburgu in je bila nominirana za prestižno gledališko nagrado Ruske federacije, zlata maska 2010, in to v kar štirih kategorijah: najboljša predstava (od skupno 6 nominiranih predstav), najboljši koreograf (8 nominirancev), vsi solisti predstave pa so si prislužili nominacijo za najboljšega plesalca. Leonid Sarafanov je zlato masko tudi osvojil.



foto Nikolay Krusrer
 
Biografije
Balerina Anastazija Matvienko se je rodila v ukrajinskem Sevastopolu leta 1982. Med letoma 1996 in 2001 je študirala na državni koreografski šoli v Kijevu, takoj po diplomi pa je postala prva solistka ukrajinskega Narodnega opernega in baletnega gledališča – to mesto je obdržala vse do oktobra 2007, ko je postala prva plesalka prestižnega Baleta Mihajlovski iz Sankt Peterburga. Od marca 2009 je prva solistka sanktpeterburškega Mariinskega gledališča. Za svoje briljantne baletne kreacije je prejela več nagrad, med drugim srebrno medaljo na mednarodnem baletnem tekmovanju »Serge Lyfar« v letu 2002, nagrado za najboljši duet in prvo nagrado komisije strokovnih poročevalcev tekmovanja v Varni leta 2004 in zlato medaljo na 10. mednarodnem baletno-koreografskem tekmovanju v Moskvi. V glavnih vlogah nastopa tudi v drugih evropskih gledališčih, kot sta Arena di Verona in milanska Scala. Na njenem repertoarju zasledimo tako rekoč vse pomembnejše baletne vloge klasičnega baleta, kot so Aurora (Trnuljčica), Odette in Odille (Labodje jezero), Nikija (Bajadera), Clara (Hrestač), Silfida (La Sylphide), Giselle (Giselle), Raymonda (Raymonda), Kitri (Don Kihot), Medora (Le Corsaire), Sabina (Spartak), Julija (Romeo in Julija), nastopila je tudi v predstavi In The Night (v koreografiji Jeromeja Robbinsa) ter v Balanchinovi Symphony in C. 
 
Balerina Olesja Novikova se je rodila v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu. Leta 2002 je diplomirala na prestižni Akademiji Vaganove (v razredu Marine Vasilijeve, častne umetnice Ruske federacije). Takoj po končanem študiju, ki ga je še istega leta okronala z zmago na mednarodnem baletnem tekmovanju za nagrado Vaganove, je postala redna članica Baleta Mariinskega gledališča. Sveža briljanca njenih baletnih kreacij je stalna popotnica vlog njenega repertoarja, kjer zasledimo vse pomembnejše solistične, pa tudi ansambelske vloge, kot so Giselle (Giselle), Gulnare (Le Corsaire), Gamzati (Bajadera), Aurora, Vila krušne drobtinice, Zlata in Srebrna vila (Trnuljčica), Pas de trois (Labodje jezero), Grand pas in Variacija (Raymonda), Kitri, Cvetlično dekle, Variacija iz 4. dejanja (Don Kihot), Nokturno, Enajsti valček (Chopiniana Michela Fokina), Julija (Romeo in Julija Prokofjeva), Maria (Vodnjak iz Bakhisaraja), Maša oziroma Clara (Hrestač), naslovna vloga baleta Manon (v koreografiji MacMillana) in Ondine (koreografija Pierra Lacotteja). Plesala je v številnih koreografskih stvaritvah Georgea Balanchina, in sicer v baletu Apollo, Symphony in C (tretji stavek), Štirje temperamenti, Dragulji in Klavirski koncert št. 2. Nastopila je v baletu Les Noces (v koreografiji Bronislave Nižinske), Études (koreografija Haralda Landerja), Middle Duet (Aleksej Ratmanski), The Meek One (v koreografiji Donvene Pandoursky), Flight of Angels (koreograf Edwaard Liang) in v avtorskem baletu Williama Forsytha The Vertiginous Thrill of Exactitude; ustvarila pa je tudi žensko vlogo v baletni predstavi Alekseja Mirošničenka, Du côté de chez Swann (V Swannovem svetu) po motivih istoimenskega romana Marcela Prousta, ki je bila premierno uprizorjena na 6. mednarodnem baletnem festivalu v Sankt Peterburgu leta 2006. Z Baletom Mariinskega gledališča je gostovala po Veliki Britaniji, Nemčiji in na Kitajskem.
 
Leonid Sarafanov velja za enega najvirtuoznejših baletnih plesalcev sodobnega časa. Leta 2000 je diplomiral na Državni šoli za koreografijo v rodnem Kijevu in še istega leta postal solist Nacionalnega baleta iz Ukrajine. Z ukrajinskim Baletom je nastopil v številnih vlogah, med drugim kot James (La Sylphide), Albrecht (Giselle), Siegfried (Labodje jezero), Princ (Hrestač), Basilio (Don Kihot), Petruška (Petruška), Princ Désiré in Modra ptica (Trnuljčica), Escamillo (Suita Carmen); plesal pa je tudi v grand pas de deuxu baleta Paquita. Leta 2002 se je pridružil Baletu Mariinskega gledališča, kjer je nastopil v vlogah, kot so Princ Désiré (Trnuljčica), Ali in Lankedem (Le Corsaire), Solor (Bajadera), Romeo in Mercutio (Romeo in Julija). Nastopal je tudi v številnih baletih Georga Balanchina (Simfonija v C-duru – tretji stavek, Tema z variacijami, Štirje temperamenti) in koreografijah Kirila Simonova (Hrestač), Williama Forsytha (The Vertiginous Thrill of Exactitude), Pierra Lacotteja (Ondine), Olge Vorobjeve (Farewell to the Jungle), Alekseja Ratmanskega (The Little Humpbacked Horse), Edwaarda Lianga (Flight of Angels) in drugih. Bil je prvi interpret vloge Mattea iz Lacottovega baleta Ondine (iz leta 2006), istega leta pa je debitiral v milanski Scali, in sicer kot James v Lacottovi verziji baleta La Sylphide. Za svoje izvrstne umetniške kreacije je prejel številne nagrade raznih mednarodnih tekmovanj; zmagal je denimo na mednarodnem tekmovanju v Seulu (2004), Moskvi (2001), Parizu (2000), drugo mesto je osvojil na tekmovanju Rudolfa Nurejeva v Budimpešti (2000); leta 2006 pa je prejel še nagrado Benois de la Danse in naziv »Spirit of Dance 2006« v kategoriji zvezdnikov, ki ga podeljuje revija Ballet. Z Baletom Mariinskega gledališča je gostoval v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem, v ZDA in na Kitajskem. 
 
Baletni plesalec Denis Matvienko se je rodil leta 1979 v ukrajinskem Dnepropetrovsku. Med letoma 1989 in 1997 je obiskoval državno koreografsko šolo v Kijevu. Že v zadnjem letu študija je Denis debitiral kot Princ Désiré (Trnuljčica) na velikem odru ukrajinskega Državnega opernega in baletnega gledališča. Junija 1997 pa je postal prvi plesalec iste ustanove. Med letoma 2001 in 2002 je deloval kot prvi plesalec sanktpeterburškega Mariinskega gledališča, kjer je nastopil kot Basil (Don Kihot), Smaragd in Rubin (v Balanchinovi predstavi Jewelry), v naslovni vlogi Balanchinove predstave Izgubljeni sin in kot Princ v Pepelki Alekseja Rotmanskega. Leta 2003 se je vrnil v kijevski Državni balet, kjer je štiri let deloval kot prvi plesalec. Od oktobra 2007 do 2009 je bil glavni plesalec Mihajlovskega gledališča v Sankt Peterburgu, od marca 2009 pa je prvi glavni plesalec Mariinskega gledališča. Njegov repertoar obsega vse pomembnejše vloge iz klasičnega baleta ter iz baletne klasike 20. stoletja, kot so denimo Princ Siegfried (Labodje jezero), Princ Désiré (Trnuljčica), Basil (Don Kihot, v koreografiji Petipaja/Gorskega in nato še v različici Nurejeva), Albrecht (Giselle), Escamillo in José (Suita Carmen), James (La Sylphide), Solor (Bajadera), Romeo (Romeo in Julija, tako v koreografiji MacMillana kot Lavroskega), Conrad in Suženj (Le Corsaire), D'Artagnan (Trije mušketirji), v naslovni vlogi baleta Spartak, Princ (Hrestač), Boris (Zlata doba Jurija Grigoroviča), Jean de Brienne (Raymonda), Armand (Dama s kamelijami), Ali (Shurale, v koreografiji Leonida Jakobsona) ter v številnih baletnih predstavah Georgea Balanchina (Tema z variacijami, Izgubljeni sin, Dragulji). Denis je prejel številne nagrade mednarodnih tekmovanj, med drugim tudi veliko nagrado 4. mednarodnega baletnega tekmovanja v Luksemburgu (1997), grand prix baletnega tekmovanja Rudolfa Nurejeva v Budimpešti (1998), zlato medaljo in nagrado Vaclava Nižinskega na mednarodnem tekmovanju sodobnega in klasičnega plesa v Nagoji (1999) ter veliko nagrado 10. mednarodnega baletno-koreografskega tekmovanja v Moskvi (2005). Je redni gost prestižnih baletnih in opernih hiš, kot so Novo državno gledališče v Tokiu, moskovski Bolšoj teater, milanska Scala in Opéra national v Parizu.

***
Gala baletni večer
Anastazija Matvienko (prva solistka Mariinskega gledališča)
Olesja Novikova (prva solistka Mariinskega gledališča)
Denis Matvienko (prvak Mariinskega gledališča)
Leonid Sarafanov (prvak Mihajlovskega gledališča)
 
Alenka Laufer, Galina Čajka, Anton Bogov (prvaki Baleta SNG Maribor)
 
Catarina de Meneses (solistka Baleta SNG Maribor)
Dénes Darab, Tetiana Svitlična, Branka Popovici,
Asami Nakashima, Sytze Jan Luske, Eric Burrough
 
Simfonični orkester SNG Maribor
dirigent Aleksej Baklan