Prešernovo gledališče Kranj je na letošnjem mednarodnem gledališkem festivalu Joakiminterfest 2013, ki se je v Knjaževsko-srbskem gledališču v Kragujevcu začel 7. oktobra, s podelitvijo nagrad pa zaključil sinoči, sodelovalo v tekmovalnem delu z avtorskim projektom Oliverja Frljića o izbrisanih 25.671. Poleg omenjene predstave se je v tekmovalni del festivala uvrstilo še sedem predstav, slogan letošnjega festivala pa je bil: Živeti z drugimi ali Nova humanost.

Direktor kragujevškega gledališča Vojin Lučić je poudaril, da je bil letošnji gledališki festival družbeno angažirana umetniška manifestacija, ki je odprla vprašanja, kot so toleranca, socialna vključenost in življenje z drugimi. Predstave so govorile o bolečih dogodkih in situacijah v družbi; predstava kranjskega Prešernovega gledališča je tako izpostavila problematiko izbrisanih v Sloveniji, ki po več kot dveh desetletjih še vedno ni zakonsko rešena. Na festivalu je bilo večkrat slišati apel, da je z umetnostjo mogoče izboljšati in razvijati svet. Kot je dejal selektor festivala Goran Cvetković, so v tekmovalnem delu izbrali predstave, ki lahko gledalce naredijo boljše. „Živeti skupaj z drugimi pomeni priznati, da tudi drugi obstajajo, da se izognemo egoizmu, ki se v zadnjem času hitro krepi. Predstave so govorile o tem, da človek lahko živi z drugim človekom, ne glede na to, koliko preprek je med njima,“ je povedal Cvetković.

Predstava o izbrisanih 25.671 Prešernovega gledališča Kranj je bila vsebinsko kot naročena za letošnji Joakiminterfest, Nagrada za vizualnost predstave pa je potrdila pravilno odločitev omenjenega gledališča, da je odprlo problematiko izbrisanih. Po mnenju žirije festivala je šlo v omenjeni predstavi za asketsko, toda zelo ekspresivno vizualizacijo. „To gostovanje je vnovič potrdilo univerzalnost tematike izbrisanih, ne glede na državo, v kateri s to predstavo gostujemo, saj je nestrpnost doma v vseh državah. Odziv srbskega občinstva je bil še posebej čustven. Nagrade sem zelo vesela, saj potrjuje, da smo v pravem času in v različnih državah doživeli podoben odziv in potrditev, da je ta tematika zelo aktualna,“ je po prejetju nagrade poudarila Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v Prešernovem gledališču Kranj.

Predstava 25.671, ki jo je režiral Oliver Frljić, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, v njej pa so nastopili Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko in Matjaž Višnar, je naredila velik vtis na kragujevško občinstvo, ki je v tišini odhajalo iz dvorane, doživeli so jo tudi kot poziv, da vsi sočustvujemo z izbrisanimi in njihovo problematiko. „Gostovanja v tujini nam zelo veliko pomenijo, saj so potrditev našega dobrega dela, ki je opaženo tudi zunaj slovenskih meja. Turneja po Srbiji je bila specifična zaradi same tematike, ki jo predstava 25.671 obravnava, saj je ena od tem tudi nacionalizem. Občinstvo je predstavo odlično sprejelo, kar dokazuje tudi nagrada na festivalu v Kragujevcu. S predstavo, ki govori o krivdi vseh nas, da problem izbrisanih še ni rešen, in o tem, da se mora vsak izmed nas boriti proti nacionalizmu, ki prinaša največ trpljenja malemu človeku, dosegamo svoj namen – sočutje in solidarnost z ljudmi, ki se jim že več kot dvajset let dogaja krivica ter zavest, da moramo biti vsi dejavni politični subjekt, ki se bo stalno boril proti vsem vrstam krivic,“ je o gostovanju po Srbiji in prejeti nagradi dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.

Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj je v sklopu srbske turneje s predstavo 25.671 gostoval ne le na že omenjenem mednarodnem gledališkem festivalu v Kragujevcu, pač pa tudi v Narodnem pozorištu Sterija v Vršcu in v Centru za kulturno dekontaminacijo v Beogradu. Kot uspešno je turnejo ocenila tudi Poštrakova, saj jo je, kot je poudarila, raznoliko občinstvo sprejelo na identičen način. „Dejali so, da smo pogumni, da smo se lotili problematike izbrisanih in na oder postavili to predstavo. In na tokratni turneji se je vnovič potrdila izjemna srbska gostoljubnost,“ sta dodali Drnovščkova in Poštrakova.

Predstava 25.671 je navdušila tudi Borko Pavićević, direktorico Centra za kulturno dekontaminacijo v Beogradu, publicistko, režiserko in dolgoletno borko za človekove pravice. Povedala je, da gre za katarzično predstavo, ki med drugim kaže tudi na družbeno moč gledališča. „Če vzamemo na primer festival Bitef oziroma obe predstavi o Džindžiću in „5+“ ter še nekatere druge, bomo ugotovili, da je gledališče postalo mesto globokega resničnega dialoga o odgovornosti. Dolgo smo živeli v prepričanju „počisti svoje dvorišče“, toda zdaj je jasno, da je naše „dvorišče“ veliko večje, kot smo mislili,“ je poudarila Pavićevićeva.