Prestopi po besedah vodje festivala Zorana Petroviča razumejo gledališče zelo široko, zato so na programu predstave, ki posegajo na področja lutk, plesa, glasbe, performansa, dramskega gledališča. "Ne želimo predalčkati ampak povezovati različna področja," je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru. Povezujejo se tudi z drugimi institucijami in letos so k sodelovanju povabili še Živa dvorišča in festival Mladibor.

Na programu, ki je spričo Evropske prestolnice kulture (EPK) trikrat obsežnejši kot minuli leti, je 19 predstav, ki bodo na ogled v Lutkovnem gledališču Maribor, klubu KGB, amfiteatru Druge gimnazije in kulturnem centru Pekarna. Po besedah Petroviča so se osredotočili na "mlade ustvarjalce, ki soustvarjajo evropski gledališki prostor, obenem pa se v njem šele uveljavljajo".

Tako so povabili švedski tandem The Mob, ki ga sestavljata plesni ustvarjalki Julia Giertz in Emma-Cecilia Ajanki, ter Francozinjo Barbaro Melois s "spomini neke vile". S Češke prihaja koncertno-gledališka predstava Fekete Seretlek, v kateri sodeluje tudi Slovenec Matija Solce. Slednji bo s študenti praške gledališke akademije DAMU predstavil še "tragedijo in koncert obenem" Lutkovna okupacija: Trash!.

Na preseku gledališča in glasbe je tudi slovenska interaktivna predstava Diagnoza avtorice Zvezdane Novaković, medtem ko gib, zvok, slika in svetloba označujejo predstavo Dvojnik, pod katero se je podpisala Snježana Premuš. Predstava Večna medikacija zajema performans v slogu sejemskega gledališča, na ogled pa bosta tudi slovensko-češki stvaritvi Jelenove masti in Vrnitev v Bullerbyn.

V okviru projekta Via bo na Drugi gimnaziji vsako šolsko uro nova predstava v drugi učilnici. V središču Maribora pa bodo ponovno organizirali Cooperjev test kulture, v okviru katerega bodo s tekom na 2400 metrov merili kulturno kondicijo mesta. "Nenazadnje imata šport in kultura zdaj tudi skupno ministrstvo," je pripomnil Petrovič.

Po njegovih besedah v Mariboru primanjkuje neodvisne gledališke produkcije, prav tako pa pogreša uprizoritveni prostor, kjer bi ta dejavnost lahko cvetela. Zato so lani skupaj s festivalom sodobnega plesa NagiB in Platformo sodobnega plesa sprožili pobudo za pridobitev takšnega prostora. Ta pobuda je po besedah Petroviča še vedno živa, s tem da se vanjo vključujejo še druge sorodne organizacije.