Tradicionalna državna proslava na predvečer praznika, ki je lani Prešernove nagrajence počastila le v televizijskem posnetku na nacionalni televiziji, se je vrnila v Cankarjev dom. Prešernovi nagradi za življenjsko delo za leto 2022 sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman, za posamično ustvarjalnost ali ustvarjalnost v zadnjih treh letih pa režiserka Špela Čadež, slikar Dušan Kirbiš, pesnica in pisateljica Anja Štefan, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, skladatelj Damijan Močnik in igralka Jette Ostan Vejrup.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v nagovoru izpostavil konstruktiven odziv umetnosti v vsakršni krizi. Umetniki so, kot je dejal, od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Odpravljajo se v neznano ter neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno.
Umetnost je po Muhovičevem mnenju prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja pa ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku.
"Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljujočo in katarzično navzočnostjo," je na proslavi dejal Muhovič.
Medtem ko so kulturne ustanove lansko praznovanje v veliki meri prenesle v digitalno okolje, so tokrat ponovno odprle svoja vrata obiskovalcem. Mnogi so v stari Ljubljani prisluhnili Prešernovim verzom, ki jih je bilo iz zvočnikov slišati v neposrednem radijskem prenosu iz Maribora, Ljubljane in novogoriškega Trga Evrope, drugi so se postavili v vrste pred muzeji in galerijami, kjer so med drugim pripravili nove občasne razstave.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v interpretaciji dramskih igralk in igralcev je odzvanjal še v Mariboru, mestnem središču Celja, Novem mestu, Kranju, središču Kopra, Novi Gorici in Vrbi, kjer vsakoletne proslave tudi letos ni bilo, prav tako ne organiziranih pohodov po poti kulturne dediščine. Kljub temu pa so številni Slovenci dan izkoristili za obisk Prešernovega rojstnega kraja in vasi pod Stolom.
Žirovniški župan Leopold Pogačar je bil tako nad obiskom Vrbe kot tudi hiš ostalih znamenitih osebnosti iz vasi pod Stolom prijetno presenečen. "Ljudje so očitno naveličani omejitev, korone in vsega tega. Manjka nam druženja. In če kdaj, je danes v tem čudovitem sončnem vremenu v vaseh pod Stolom in na poti kulturne dediščine resnično prešerno," je povedal.
Že v dnevih pred praznikom so svoje prireditve pripravili zamejci, predsednik republike Borut Pahor pa je za omejeno število obiskovalcev odprl vrata predsedniške palače, kjer je po tradiciji sprejel nagrajence. Svoj nagovor je pred prihajajočimi volitvami sklenil s pozivom k spoštljivi besedi, ki je po njegovi oceni kljub razlikam v mnenju lahko izrečena na način, da varuje dostojanstvo tistega, ki mu je namenjena. "Če bomo z besedo pazili drug na drugega, se nam ni treba bati razlik, ki bodo med nami. Prav gotovo bomo ob razlikah našli tudi tisoč in več stvari, ki nas bodo povezale kot skupnost," je dejal Pahor.
S poslanicami so se ob kulturnem prazniku oglasili premier Janez Janša, predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik DS Alojz Kovšca. Po oceni Janše aktualna vlada kulturi namenja posebno pozornost, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah. "Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami," je zapisal.
Zorčič je nasprotno menil, da bi se bilo treba ponovno vprašati o odnosu do kulture, njeni prihodnosti in prihodnosti kulturnega ustvarjanja: "Že dve leti se dobršen del kulturnikov namesto z umetnostjo ukvarja z umetnostjo preživetja. Turistični boni, ki so se z zamudo namenili tudi kulturi, niso izničili posledic številnih ukrepov in omejitev, namenjenih preprečevanju zbiranja ljudi in širjenja bolezni. Medtem ko pristojno ministrstvo letos razpolaga z rekordnim proračunom in smo leto 2022 razglasili za leto umetnikov Plečnika in Tartinija, ta sredstva niso enako dosegljiva za vse."
Kovšca pa je med drugim ocenil, da ne znamo razviti kulturnega in spoštljivega medsebojnega dialoga, čeprav se mu zdi pomembno, da bi "v duhu tvornega dialoga" omogočili boljše pogoje za razvoj in delovanje tako vrhunskih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev kot tudi slovenske ljubiteljske kulture.