Festival Ljubljana v drugem tednu

Maratonce bo v ponedeljek, 12., in v torek, 13. julija, ob 21. uri v Križankah uprizorilo Gledališče na Terazijah iz Beograda. Avtor besedila je Dušan Kovačević, za priredbo in režijo je poskrbel Kokan Mladenović, avtorica songov je Maja Pelević, koreografinja predstave pa Mojca Horvat. Gledališče na Terazijah je s "prevodom" Maratoncev v muzikal utrdilo sloves začetnika in vodilnega ustvarjalca pravega srbskega muzikala. Ustvarjalci predstave so prepričani, da so skrite vrednosti muzikala v Maratoncih prišle do popolnega izraza, je mogoče prebrati v festivalski knjižici.

Martin Stadtfeld bo v torek ob 20. uri zaigral v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu. Poustvaril bo skladbe Mozarta, Bacha, Wagnerja in Liszta. Nemški pianist Martin Statfeld (1980), je že pri devetih letih je prvič nastopil na koncertu. Na seznamu njegovih dosežkov na pianističnih tekmovanjih sta med drugim zmaga na tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu leta 1997 in prva nagrada na Mednarodnem Bachovem tekmovanju v Leipzigu leta 2002. Slednja mu je odprla pot na koncertne odre festivalov Bachove glasbe v Nemčiji in v tujini.

Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga bo balet Ana Karenina Petra Iljiča Čajkovskega izvedel v sredo ob 20. uri v Cankarjevem domu. Plesalci bodo nastopili ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil David Levi. Predstavo so sooblikovali koreograf Eifman, scenograf Zinovy Margolin in kostumografinja Slava Okunev. Eifmanov balet Ana Karenina prekipeva od notranje energije. Koreograf je iz Tolstojevega romana izrezal preobrat in osrednjo pozornost namenil ljubezenskemu trikotniku, ki ga sestavljajo Ana, Karenin in Vronski.

Ruskega Hamleta si bo mogoče ogledati v četrtek ob 20. uri prav tako v Cankarjevem domu. Ob koreografu Eifmanu je predstavo sooblikoval scenograf in kostumograf Vyacheslav Okunev. Junak Ruskega Hamleta je mladi princ Pavel. Balet uprizarja obdobje njegovih zgodnjih upanj in začetek niza tragičnih katastrof, ko je iskal odgovor na Hamletovo večno vprašanje: "Biti ali ne biti?"

Eifman velja za najzanimivejšega sodobnega ruskega koreografa. Koreografiral je že več kot 40 predstav. Leta 1977 je ustanovil Leningrajski novi balet, danes imenovan Sanktpeterburška državna akademska baletna hiša, edino rusko gledališče umetnosti sodobne koreografije, ki ga vodi en sam koreograf. Ustvaril je svoj izvirni slog, ki temelji na klasični šoli in hkrati vključuje dosežke sodobne umetnosti.

Premiera madrigalne pripovedi za operni zbor, deset baletnih solistov in dvet inštrumentov Samorog, gorgona, mantikora ali Tri nedelje nekega poeta bo v petek ob 21. uri na Ljubljanskem gradu, ponovitev pa v soboto ob isti uri. Gian Carlo Menotti je zgodbo uglasbil leta 1956, premierno pa jo je uprizoril New York City Ballet januarja 1957. Koreografinja in režiserka ljubljanske uprizoritve je Risima Risimkin, nastopili bodo člani ljubljanske opernobaletne hiše. Dirigentska paličica bo v rokah Marka Muniha.

Handlovemu oratoriju Stvarjenje bo v izvedbi Münchenskih filharmonikov in Münchenskega filharmoničnega zbora mogoče prisluhniti v nedeljo ob 20. uri v Cankarjevem domu. Kot solisti bodo nastopili Luba Orgonasova, Christian Elsner, Reinhard Hagen, dirigentska taktika pa bo v rokah Thomasa Hengelbrocka. Glasbena zgodovina do nastanka Haydnovega oratorija Stvarjenje še ni imela dela, ki bi premoglo tako zgoščeno pripoved, svobodne glasbene oblike in tako spojitev glasbenih sredstev dobe. Vse glasbene oblike se podrejajo besedilu, večkrat tudi v kombinacijah solistov in zbora - zato ostaja fabula oratorija živahna, je zapisano v festivalski knjižici.