Že jutri pa se bo začel mednarodni kreativni tabor, ki ga Gledališče Ane Monro organizira skupaj z Voluntariatom – zavodom za mednarodno prostovoljno delo. Prostovoljci iz petih držav (Srbija, Švica, Italija, Poljska in Slovenija) in Šuglariji, učenci Šole uličnega gledališča, ki jo je leta 2007 ustanovilo Gledališče Ane Monro, bodo pod vodstvom belgijskega umetnika Gusta Van der kriekna začeli z ustvarjanjem letošnjih ognjenih instalacij, katerih rdeča nit bo priprava »zmajevega gnezda«.
Letni krog Gledališča Ane Monro (štirje letni časi - štirje festivali – štiri Ane) s Plamenito tako nadaljuje svoje poslanstvo in dokazuje, da so ulične akcije možne in dobrodošle vse dni v letu.
Ana Plamenita 2009 / foto Bojan Okorn
Gust Van der krieken, umetniški vodja ognjenih instalacij (Belgija)
»Skupina Vzw Toverspel iz Belgije je počaščena, da je prejela vabilo na vnovično sodelovanje na Ani Plameniti. Lanska izkušnja ustvarjanja novega dogodka je bila izjemna, saj smo na nekajdnevnih delavnicah sodelovali s prostovoljci z vsega sveta. Za nas je bil to eksperiment, saj smo se projekta lotili z zelo malo materiali, na lokaciji, ki je dotlej še nismo videli, in z ljudmi, ki niso imeli izkušenj z ognjem. Skupina Vzw Toverspel bo tokrat za ta dogodek s seboj prinesla ognjene instalacije, hkrati pa bo na delavnicah ustvarjala nove, prirejene posebej za to priložnost. Lokacijo zdaj že poznamo, zato lahko nekaj zamisli uresničimo vnaprej. Upamo, da si bodo pravljico prišle ogledat cele gruče ljudi!«
Anna Majewska, prostovoljka (Poljska)
»Slovenije še nikoli nisem obiskala in o tej deželi vem zelo malo, razen tega, da je nekoč sodila pod Jugoslavijo, da imate po novem evro in, seveda, da je Slavoj Žižek, ki ga na Poljskem vsi obožujemo, vaše gore list. Obisk Slovenije in sodelovanje pri tem projektu je zame veliko več kot zgolj prostovoljno delo. To je srečanje z meni najljubšo vejo umetnosti – z gledališčem. Ta zvrst je v mojih očeh najbolj čarobna veja umetnosti, še posebno ulično gledališče. Postaneš del vzporednega sveta, ki ga lahko vidiš v tridimenzionalni obliki, vanj pa lahko tudi vstopiš. Boljši je kot film, saj je v tem trenutku ustvarjen samo zate. Vem, da bo sodelovanje pri tovrstnem projektu nepozabna izkušnja. Komaj čakam, da me zapeljejo umetnost, srečanje in ogenj.«