Festival Borštnikovo srečanje, 23. 10. 2010

FBS in DGKTS: Interkritika

Razprava je bolj kot do skupnega imenovalca tako pripeljala do spoznanja o heterogenih načinih mišljenja o kritiki v državah udeležencev.

Rok Vevar, predlagatelj pojma "interkritika" ter izhodišča simpozija / foto borstnikovo.si

FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE in DRUŠTVO GLEDALIŠKIH KRITIKOV IN TEATROLOGOV SLOVENIJE: MEDNARODNA KONFERENCA INTERKRITIKA


V četrtek in petek, 20. in 21. oktobra 2010, sta Festival Borštnikovo srečanje in Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (Nacionalna sekcija IATC/AICT, Mednarodne zveze gledaliških kritikov), v Dvorani Antona Trstenjaka Univerze v Mariboru organizirala mednarodno konferenco, ki je z udeleženci iz Grčije, Finske, Francije, Kanade, Koreje, Litve, Slovaške in Slovenije v dveh dneh razgrnila problematiko kritiškega pisanja za gledališče in scenske umetnosti ter v razpravo ponudila pojem interkritike.

Kot je sugeriral poziv slovenskega društva k sodelovanju na konferenci, je gledališki kritik, postavljen v situacijo interkritika, ob svojem primarnem delovanju interaktivno vpet tudi v vzporedna polja delovanja. Ta zasedajo njegovo vizuro kritičnega opazovalca in presojevalca ter ga umeščajo v polje različnih interesnih razmerij. Običajno kritiški »svobodnjak«, je tudi član različnih žirij in komisij, praktični dramaturg, producent, univerzitetni predavatelj, svetovalec pri zasnovi umetniških programov, selektor ali (so)snovalec festivalskih programov, moderator okroglih miz in diskusij, urednik periodičnih in drugih publikacij, lektor, občasno celo performer itn. Pisanje kritike je naenkrat le ena v vrsti vlog, ki jih igra kritik gledališča in scenskih umetnosti.

Po uvodni predstavitvi, v kateri je Rok Vevar kot tvorec pojma opozoril na 'interkritiko' kot pojem brez dokončne definicije, ki je še odprt za pomene,ki naj bi jih razprla in jih določila razprava, so predstavili svoje prispevke Zuzana Ulicianska iz Slovaške, Jean-Pierre Han iz Francije, Michel Vaïs iz Kanade, Blaž Lukan in Tomaž Toporišič iz Slovenije, Matti Linnavuori iz Finske, Savas Patsalidis iz Grčije, Ivan Medenica iz Srbije, Yun-Cheol Kim iz Koreje, Ramune Baleviciute iz Litve, Don Rubin iz Kanade, Tomasz Miłkowski iz Poljske.

Izrazito živahna razprava je presegla prvotni namen predstavitve situacije, v kateri se zdi dejavnost kritiškega pisanja za gledališče in scenske umetnosti rekontekstualizirana in reorganizirana. Akademski diskurz so, ob teoretsko poglobljenem prispevku Blaža Lukana (o transfiguracijah kritiške sodbe v spremljanju sodobne gledališke prakse), razširili še številni pogledi na lastno biografsko izkušnjo v gledališču. Ti so izpostavili tudi vrsto drugih poudarkov.

Razprava je bolj kot do skupnega imenovalca tako pripeljala do spoznanja o heterogenih načinih mišljenja o kritiki v državah udeležencev. S trajanjem konference je postajal obravnavani termin po besedah Krištofa Jacka Kozaka, moderatorja sklepne razprave, vse bolj izmuzljiv. Hkrati se je razprava vse bolj nagibala v govor o kritištvu nasploh in o njenem mestu v sodobni družbi. To je proizvedlo prispevke, ki so si mestoma (na primerno mehek način) tudi nasprotovali. Referenti so obravnavali interkritiko iz osebne izkušnje in niso nujno izhajali iz poziva slovenske sekcije, ki opisuje situacijo, posebej značilno za države primerljive velikosti in vpeto v aktualno izkušnjo časa (skoraj identična je po interesnih konfliktih različnih magnitud izkušnja Slovaške). Čeprav so nekatere razprave zavrnile uporabnost termina, so ostale proizvedle še tri možna razumevanja interkritike (interveniranje gledališke kritike v širšo družbeno situacijo, vpletenost kritika v predstavo, sodelovanje med kritiki). Obravnavano je bilo vprašanje konflikta interesov, mit kritične distance in objektivnosti, omenjen je bil etični Kodeks ravnanja mednarodnega društva gledaliških kritikov, sprejet na kongresu v Erevanu junija 2010, vključenost posameznih vlog v tradicionalno razumevanje funkcije kritika, itn.

Na konferenci, ki je obakrat povsem napolnila avditorij s poslušalci, dejavnimi v polju gledališke teorije in prakse (dramaturgi, producenti, teatrologi, gledališki kritiki, novinarji) in na kateri je sleherni predstavljeni prispevek vzburkal živo debato med udeleženci, so prispevki gostov iz tujine in treh domačih udeležencev potrdili Mednarodno zvezo gledaliških kritikov IATC/AICT kot iv, smiseln in odziven organizem.
Pia Brezavšček, SiGledal, 24. 10. 2010
Zapis h konferenci o interkritiki
Festival Borštnikovo srečanje, 24. 12. 2014
Voščilo Festivala Borštnikovo srečanje